Soap opera

𝐒𝐨𝐚𝐩 𝐨𝐩𝐞𝐫𝐚
avtorska predstava / Marko Čeh / po motivih Idiota F. M. Dostojevskega
[email protected]

𝐎 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐬𝐭𝐚𝐯𝐢
Tokrat v Soap operi: po izpovedi kneza Miškina na vlaku v prvem delu smo sedaj prispeli v Sankt Petersburg, kjer naš junak obišče domač ruski salon in se sestane s sorodniki iz družine Jepačnini, njihovimi pajdaši in tekmeci za roko njegove ljubezni, Nastje Filipovne. Odprejo se vrata krvavemu boju, nizkotnim prevaram in dramatičnim zapletom, a Soap opera nudi drugačen pogled na to znano zgodbo: skozi podzavesti osvetljuje pozabljene odnose tega slavnega romana.

V drugem delu Soap opere v režiji Marka Čeha s širšo igralsko zasedbo odkrivamo psihološke globine sveta Idiota Fjodorja M. Dostojevskega, podlago dvodelne avtorske predstave Soap opera, ki s pomočjo milnice kot osrednjega scenografskega elementa ponuja originalen pogled na roman ruskega realista.

Čeprav tragičen, je razvoj dogodkov novele mogoče razumeti z več zornih kotov zaradi polifonične pripovedi, ker dialog protagonistov poteka na ravneh izrečenega in neizrečenega. Fantazijski notranji svet, ki se s tem odpira, služi kot podlaga avtorski predstavi režiserja Marka Čeha v novem poglavju predstave Soap opera, v katerem nenavadna žajfnica postane gledališka psihološka študija. V njej vstopamo v podzavesti, kjer igralke_ci prehajajo med hrambami spominov in pozabljenih travm ter ozaveščajo njihove potencialne razrešitve. Kompleksne bitke za družbeni status in dramatične romantične zaplete avtorska predstava Soap opera prikazuje skozi prizmo psiholoških stanj posameznic_kov in njihovih kompleksnih patologij.

Prikaz notranjega sveta pričara scenografska tehnologija iz milnice. Njena fascinantna barvna paleta, igra svetlobe in nestabilna narava sestavljajo glavnino scenografskega okolja: milne stene bodo gradile in razgrajale zidove med prostori, v katerih se odvijajo pogovori, s pomočjo vrvic bodo izrisovale kletke, milni valji bodo izrisovali krošnje dreves, ... Nenavadna tekstura milnice pripomore h grajenju nestanovitnih notranjih svetov, saj na vizualno prevzeten način potencira bodisi smiselne bodisi iracionalne misli junakov in njihove občutke.

𝐊𝐨𝐥𝐨𝐟𝐨𝐧
Režija: Marko Čeh
Dramaturgija: Kaja Balog
Adaptacija teksta: Kaja Balog, Marko Čeh
Celostna vizualna podoba (scenografija, kostumografija, oblikovanje svetlobe, oblikovanje lutk, oblikovanje videa): Stran22
Programiranje: Luka Frelih
Glasba: Gašper Torkar
Lektorica: Mateja Dermelj
Igrajo: Niko Goršič, Gregor Prah, Gaja Višnar, Anže Zevnik
Video: Borut Bučinel
Foto: Marijo Zupanov
Urednica gledali[kega lista: Tery Žeželj
Oblikovanje gledališkega lista: Grupa Ee / Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović
Vodja tehnike: Grega Mohorčič
Tehnična podpora: Brina Ivanetič, Žan Rantaša, Samo Dernovšek
Kreativna in izvršna produkcija: Anja Pirnat, Nastja Miheljak
Produkcija: Gledališče Glej
Podpora: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana