V Jadranu je prišlo do eksplozije kolonij želatinastih bitij.
Gre za želatinaste organizme, imenovane salpovci, ki se klonirajo, kar jim omogoča eksponentno rast v populacijah v izredno kratkem času.
Ustvarjajo kolonije, ki so lahko dolge več metrov, so pojasnili morski biologi iz splitskega Inštituta za oceanografijo in ribištvo.
Morski biologi so se javili zaradi številnih vprašanj, ki jih prejemajo, in zaradi številnih objav na družbenih omrežjih.
Zapisali so, da so v teh dneh ponekod v Jadranu priča množičnim pojavom sodčkastih salpovcev. To so želatinasti planktonski organizmi, ki spadajo v skupino pelagičnih plaščarjev.
»Eksplozije populacije salpovcev, vključno z najbolj znanimi vrstami, kot so Salpa maxima, Salpa fusiformis in Thalia democratica, niso neobičajne ali zaskrbljujoče, ampak so običajno posledica kombinacije okoljskih in podnebnih dejavnikov, ki ustvarjajo idealne pogoje za njihovo množično rast in razmnoževanje,« pojasnjujejo morski biologi.
Impresivne tvorbe v vodi
Salpe so znane po svojem skoraj popolnoma prozornem, cilindrično-cevnem telesu.
Skozi prozorno zunanjo strukturo so vidni samo notranji organi. Njihovo mehko, želatinasto telo je lahko in jim omogoča, da zlahka plavajo v morju, še pojasnjujejo.
Enota zraste tudi do deset centimetrov, najdemo pa jih v kolonijah, ki jih običajno sestavlja več kot ducat enot, povezanih v verigah.
Eksponentna rast v kratkem času
Njihove verige so lahko dolge več metrov in pogosto ustvarijo impresivne tvorbe v vodi.
»Premikajo se z neprekinjenim črpanjem vode skozi telo in se hranijo s filtracijo, s čimer zbirajo fitoplanktonske mikroalge.
Zato povečanje količine fitoplanktona v morju, ki se običajno pojavi zgodaj spomladi in jeseni, posledično spodbuja nenadno povečanje populacije organizmov, ki se hranijo z njim,« opisujejo, kaj se nahaja v morju.
Ker imajo salpe sposobnost hitrega kloniranja skozi neseksualno razmnoževanje, jim to omogoča eksponentno rast v kratkem času, ko so razmere ugodne.
Po izčrpanju pogojev za svojo rast naj bi prebivalstvo začelo strmo upadati.
Spremembe v kroženju morske vode lahko na določenih krajih ob otoških obalah združujejo salpe v večjih skupinah, tako da lahko navidezno velika prisotnost teh želatinastih organizmov prevladuje podvodno okolje.
»Čeprav so takšni pojavi del naravnega življenjskega cikla salp in sami po sebi niso razlog za zaskrbljenost, je treba njihovo pogostost in obstojnost skrbno spremljati, saj lahko nakazujejo spremembe ravnovesja v morskih prehranskih omrežjih, zlasti v luči izrazitega podnebna variabilnost, ki smo ji priča danes,« so še zapisali splitski morski biologi.
Starejše novice
