Znanstveniki opozarjajo na hitre in intenzivne spremembe, ki lahko močno vplivajo na življenje v globinah Jadrana.
V zadnjih petnajstih letih Jadransko morje doživlja nenavadne in hitre spremembe.
Globoke plasti morja so postale občutno toplejše in bolj slane kot kadarkoli prej.
V zimskih mesecih se v severnem Jadranu tvori voda visoke gostote, ki prinaša kisik v globine, a danes na dnu Južnojadranske kotline beležijo rekordne vrednosti temperature in slanosti.
Trend pospešuje in je močneje izražen kot v ostalem delu Sredozemlja, poroča portal Regional.
Znanstvene raziskave razkrivajo alarmantne podatke
Raziskave so izvedli hrvaški znanstveniki z Instituta Ruđer Bošković in Instituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu, ki so objavljene v reviji Limnology & Oceanography Letters.
Ugotovitve temeljijo na številnih zgodovinskih in novih meritvah.
Ivica Vilibić pojasnjuje, da Sredozemlje zaradi svoje geografske lege hitreje občuti podnebne spremembe, kar vodi do naraščanja temperature in slanosti vode. Poleg tega pričakujejo zmanjšanje padavin in rečnih dotokov, poroča portal Regional.
Visoko gosta voda, ki se običajno tvori pozimi, je v zadnjih petnajstih letih postala bistveno toplejša in bolj slana.
Rekordne temperature in slanost na dnu Južnojadranske kotline
Na dnu Južnojadranske kotline so v zadnjem desetletju zabeležili večkratno močnejše povečanje temperature in slanosti kot kadarkoli prej, kar bo po besedah Vilibića pomembno vplivalo na morski ekosistem.
V desetletju so ob dnu južnega Jadrana izmerili segrevanje za 0,8 stopinj Celzija in povečanje slanosti za 0,2.
Ta proces se s časom še pospešuje in spreminja gostoto vode. Dotok bolj slane vode je zmanjšal slojevitost in spremenil lastnosti goste vode že v njenem izvoru na severu Jadrana.
Zaradi teh sprememb, ki potekajo hitreje kot večina podnebnih projekcij, obstaja velika skrb za biogeokemijo Jadrana, življenje v morju, spremembe morske gladine in druge ekološke posledice.
