Hrvaška javnost razpravlja o tragični smrti 26-letnika, ki je pred dvema dnevoma umrl v Splošni bolnišnici Dubrovnik po nujnem prevozu z otoka Lastovo.
Njegovo reševanje se je začelo v soboto zvečer, ko so ga s trajektom Marko Polo prepeljali iz pristanišča Ubli na Lastovu do Vele Luke na Korčuli, nato v Orebić in naposled v dubrovniško bolnišnico. Kljub prizadevanju zdravniške ekipe je moški umrl, poroča Index.
Očitek: Zakaj je pomoč prišla tako pozno?
Na družbenih omrežjih so se pojavile kritike, da so reševalne službe predolgo čakale na prevoz zaradi slabega vremena. V Facebook skupini Putnički brodovi na Jadranu so uporabniki postavljali vprašanja o odgovornosti pristojnih služb in uporabi specializiranih plovil ter helikopterjev.
»Kje so bila vsa hitro reševalna plovila in helikopterji, s katerimi se običajno hvalijo? Zakaj ni bil aktiviran noben od njih, čeprav jih država financira prav za takšne nujne primere?« so se spraševali uporabniki skupine.
Kapetan trajekta: Ukrepali smo takoj
Kapetan trajekta Marko Polo Sandro Rundić je za hrvaške medije pojasnil, da je bila posadka pripravljena takoj, ko je prejela klic.
Helikopterji zaradi močnega vetra niso mogli leteti, patruljni čolni in reševalna plovila pa so bili v Dubrovniku.
»Ob 23.00 smo prispeli v Ubli in nemudoma odpluli, takoj ko smo prevzeli pacienta,« je povedal.
Trajekt je v Velo Luko prispel okoli 1.15, nato pa nadaljeval svojo redno pot kljub nevihti. Kapetan poudarja, da posadka ni storila ničesar posebnega – le svoje delo.
Direktor nujne medicinske pomoči: Nismo mogli ukrepati hitreje
Direktor hrvaške nujne medicinske pomoči v Dubrovniško-neretvanski županiji Luka Lulić je zavrnil očitke, da je bila reakcija prepočasna.
»Vremenske razmere so onemogočale helikopterski prevoz. Edina hitra reševalna ladja je bila v Dubrovniku, kar bi pomenilo štiri ure poti. Marko Polo je bil že v pristanišču, zato je bila to najhitrejša možnost,« je pojasnil.
Dodaja, da so zdravniki na Lastovu ocenili, da je bil trajekt v danih razmerah najbolj zanesljiva izbira.
»Žal 'zlatega reševalnega časa' zaradi vremenskih pogojev ni bilo mogoče doseči,« je dodal Lulić.
Tragični primer je sprožil razprave o pripravljenosti reševalnih služb in pomanjkljivostih sistema nujne pomoči na hrvaških otokih.
Starejše novice
