Država vzame vedno večji delež plače.
Od julija lani do letošnjega junija je povprečna neto plača v Sloveniji vsak mesec rasla za okoli 1,3 odstotne točke počasneje od bruto. Julija letos se je razlika nenadoma zaprla. Razlog je skoraj gotovo en sam: 1. julija 2025 je začel veljati prispevek za dolgotrajno oskrbo, en odstotek bruto plače, ki ga plača delavec. Dokler se je letošnja plača primerjala z lansko brez prispevka, je bila neto rast nižja. Ko sta oba meseca prispevek že vsebovala, je razlika izginila.
Pri povprečni julijski bruto plači je en odstotek dobrih 27 evrov na mesec. Del tega se vrne pri dohodnini, ker se prispevek odšteje od davčne osnove.
Leta 2024 enako, le izraziteje
Enak vzorec se je pokazal leto prej. Januarja 2024 je bil uveden obvezni zdravstveni prispevek, takrat 35 evrov na mesec, ki se odtegne pri obračunu plače. Neto plača je vse leto 2024 rasla za okoli 2,5 točke počasneje od bruto, januarja 2025 pa se je razlika skoraj povsem zaprla.
Pri povprečni neto plači iz leta 2023 je 35 evrov pomenilo okoli 2,4 odstotka, torej prispevek pojasni večino razlike. Preostanek gre na račun dohodninskih razredov, ki v letih 2023 in 2024 niso bili usklajeni z rastjo plač. Kdor je dobil povišico, je od nje plačal sorazmerno več davka.
Prispevek se usklajuje vsak marec. Od marca 2025 je znašal 37,17 evra, od marca letos 39,36 evra.
Kaj je bilo prej
Leta 2024 je obvezni zdravstveni prispevek nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Tega so ljudje prej plačevali sami, iz neto plače, zato se v statistiki ni poznalo. Del zaostanka neto plače v letu 2024 zato ni nov strošek, ampak star strošek, ki se je preselil na plačilno listo. Za tistega, ki je imel dopolnilno zavarovanje, je bila dejanska izguba manjša, kot jo kaže neto plača, za tistega, ki ga ni imel, pa je šlo za pravi nov strošek.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo takega predhodnika nima. Z njim se financira nov sistem dolgotrajne oskrbe, en odstotek pa poleg delavca plača še delodajalec.
Vzorec je šel tudi v drugo smer. Januarja in februarja 2023 je neto plača rasla za 1,5 do 1,7 točke hitreje od bruto, ker se je primerjala z začetkom leta 2022, ko je bila splošna olajšava še 3500 evrov. Marca 2022 so jo zvišali na 4500 evrov, za leto 2023 pa je bila določena pri 5000 evrih.
Državi vedno večji delež
Leta 2020 je povprečna neto plača pomenila 65,1 odstotka bruto, leta 2025 le še 63,2 odstotka. Julija letos je bil delež 62,6 odstotka, skoraj enako kot julija lani.
Razredi in olajšave so bili za leti 2025 in 2026 spet usklajeni, splošna olajšava je letos 5551,93 evra, zato dohodnina neto plače stiska manj kot v letih 2023 in 2024. Oba prispevka pa ostajata.
Statistični urad v svojih objavah ne izpostavlja, da je povprečna neto plača izračunana po odbitku obeh prispevkov. Podatki to pokažejo sami: stopnica se pojavi točno ob uvedbi prispevka in izgine točno leto pozneje, velikost pa ustreza znesku. Primerjava je izračunana iz mesečnih podatkov statističnega urada, novembri in decembri pa so zaradi izrednih izplačil izvzeti.
