V prvem polletju rast prometa s stanovanjskimi nepremičninami in njihovih cen.
Skupna vrednost prometa z nepremičninami v prvi polovici letošnjega leta je znašala okoli 1,8 milijarde evrov, kar je 13 odstotkov več kot v prejšnjem polletju.
Število sklenjenih poslov se je povečalo za šest odstotkov.
Cene stanovanj so se zvišale za osem odstotkov, stanovanjskih hiš pa za štiri odstotke, s čimer so dosegle nove rekorde.
Število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami se je v prvem letošnjem polletju povečalo za tri odstotke, potem ko se je v drugem polletju 2025 zmanjšalo za osem odstotkov, so v danes objavljenem najnovejšem poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu navedli v Geodetski upravi Republike Slovenije.
Na državni ravni so se cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v prvem polletju v primerjavi s predhodnim zvišale za osem odstotkov, stanovanjskih hiš pa za štiri odstotke. Tako so cene spet dosegle nove rekordne vrednosti.
Največ stanovanjskih poslov sklenjenih v Ljubljani
Približno 25 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj v Sloveniji je bilo sklenjenih v Ljubljani. V Mariboru jih je bilo sklenjenih 13 odstotkov, na Obali sedem odstotkov, v severni okolici Ljubljane pet odstotkov, v Celju in južni okolici Ljubljane po štiri odstotke ter v Kranju z okolico približno tri odstotke.
Na preostalem območju Slovenije je bilo sklenjenih nekaj manj kot 40 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanj.
Med obravnavanimi analitičnimi območji so na geodetski upravi v prvem polletju največjo rast števila kupoprodaj stanovanj glede na predhodno polletje zaznali na območju Maribora, kjer se je po njihovih ocenah povečalo za 10 do 15 odstotkov.
V Ljubljani se je medtem zmanjšalo za približno dva odstotka.
Kupoprodaj stanovanjskih hiš je bilo medtem v Ljubljani sklenjenih približno šest odstotkov vseh. V Mariboru in južni okolici Ljubljane je ta delež znašal po pet odstotkov, v severni okolici Ljubljane štiri odstotke, na Obali tri odstotke ter v Celju in Kranju z okolico po dva odstotka. Na preostalem območju Slovenije je bilo sklenjenih nekaj več kot 73 odstotkov vseh kupoprodaj stanovanjskih hiš.
V Ljubljani cene stanovanj poskočile za 11 odstotkov
Srednja cena rabljenega stanovanja v večstanovanjski stavbi je na ravni države prvič presegla mejo 3500 evrov za kvadratni meter, v Ljubljani, kjer so cene stanovanj najvišje, pa mejo 5600 evrov za kvadratni meter. V Ljubljani je bila rast cen stanovanj v prvi polovici letošnjega leta tudi najvišja, saj so se cene zvišale za 11 odstotkov.
Rast cen stanovanj je bila nadpovprečna tudi v Celju, kjer so se cene zvišale za devet odstotkov, medtem ko je bila v Kranju osemodstotna.
V Mariboru so se cene zvišale za šest odstotkov, v severni okolici Ljubljane in na Obali za pet odstotkov, najnižja pa je bila rast v južni okolici Ljubljane, kjer so se cene zvišale za štiri odstotke.
Najvišjo absolutno prodajno ceno je v prvem polletju v Ljubljani in hkrati na ravni države doseglo približno 20 let staro stanovanje v Trnovem, ki je bilo skupaj s parkirnim mestom v skupni garaži prodano za 1,3 milijona evrov.
Stanovanje meri približno 250 kvadratnih metrov, od tega je okoli 190 kvadratnih metrov uporabne površine. Relativno najvišjo ceno na kvadratni meter v Ljubljani in s tem v državi pa je doseglo novejše stanovanje v središču mesta, ki je bilo prodano za okoli 11.800 evrov za kvadratni meter.
Po višini cen rabljenih stanovanj Ljubljani tradicionalno sledi Obala, kjer je srednja cena rabljenih stanovanj v prvem polletju znašala 5070 evrov za kvadratni meter. V primerjavi s prvim polletjem 2025 se je zvišala za dobrih 300 evrov za kvadratni meter, kar je v zadnjem letu predstavljalo najmanjše absolutno zvišanje med obravnavanimi analitičnimi območji.
Za vilo v Rožni dolini odšteli 6,4 milijona evrov
Srednja cena rabljenih stanovanjskih hiš je v prvem polletju znašala 210.000 evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 zvišala za 30.000 evrov. V povprečju so bile prodane hiše nekoliko manjše kot v prvem polletju 2025, medtem ko je bila povprečna površina pripadajočega zemljišča večja za približno 10 kvadratnih metrov.
Prodane hiše so bile v povprečju stare nekaj več kot 50 let oziroma so bile v primerjavi s prvim polletjem 2025 v povprečju za eno leto mlajše.
Najvišje cene stanovanjskih hiš so bile tudi v prvem polletju dosežene v Ljubljani, kjer je srednja pogodbena cena rabljene hiše znašala 504.000 evrov. V primerjavi s prvim polletjem 2025 se je zvišala za 64.000 evrov, kar je predstavljalo največje absolutno zvišanje med obravnavanimi analitičnimi območji.
Večina hiš se je prodala po cenah med 390.000 in 640.000 evrov. Najvišjo ceno v Ljubljani in hkrati na ravni države je v prvi polovici letošnjega leta dosegla novejša vila v Rožni dolini, ki je bila prodana za približno 6,4 milijona evrov. Gre za hišo, zgrajeno leta 2019, veliko nekaj več kot 900 kvadratnih metrov, od tega je približno 600 kvadratnih metrov uporabne površine, s približno 1500 kvadratnih metrov pripadajočega zemljišča.
Več prodaj poslovnih nepremičnin in zazidljivih zemljišč
Rast so na geodetski upravi večinoma zabeležili tudi pri poslih s poslovnimi nepremičninami, kjer podatki v primerjavi s stanovanjskimi precej nihajo. Število prodaj pisarn se je v prvem letošnjem polletju v primerjavi s predhodnim povečalo za devet odstotkov, število prodaj lokalov pa za 16 odstotkov.
V primerjavi s prvim polletjem 2025 je bilo število prodaj pisarn večje za šest odstotkov, lokalov pa za devet odstotkov. Glede na drugo polletje 2024 je bilo število prodaj pisarn za 19 odstotkov manjše, medtem ko je bilo število prodaj lokalov za šest odstotkov večje.
Trend prodaje zazidljivih zemljišč je medtem zelo podoben trendu prodaje stanovanjskih nepremičnin. V prvem letošnjem polletju je bilo prodanih okoli 3000 zemljišč za gradnjo stavb, kar je 13 odstotkov več kot v drugi polovici lanskega leta.
Obrata cen nepremičnin še ni pričakovati
Glede na stalno rast cen od obrata leta 2015, ki se je po epidemiji covida-19 kljub večletnemu trendu upadanja števila transakcij celo pospešila, obrata cen nepremičnin po Gursovi napovedi še vedno ni pričakovati.
»Temu v prid govorijo tudi visoki stroški gradnje in še vedno razmeroma omejena ponudba novih stanovanj na eni strani ter visoka stopnja zaposlenosti, rast plač ter razmeroma veliko število in obseg novih stanovanjskih kreditov na drugi strani,« so pojasnili.
Je pa zaradi zviševanja obrestnih mer za stanovanjske kredite po njihovih besedah pričakovati ponovno upadanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami.
Število in obseg novih stanovanjskih kreditov, ki sta v največji meri odvisna od gibanja obrestnih mer, sta se namreč v preteklih letih izkazala kot poglavitni dejavnik plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, so dodali.
