Direktor Robotehnike: »Najbolj pomembno je, kako se v okolju počutiš«

Zgodba Robotehnike se je začela leta 2007 v garaži Andreja Oroviča. Od malega ga je zaznamovala radovednost: razstavljal je stroje, raziskoval, kako delujejo, in si na domači kmetiji izdeloval pripomočke, ki so olajšali delo. Tehnična ustvarjalnost je kasneje postala temelj njegove podjetniške poti.

Podjetje iz Nove vasi pri Markovcih je danes družinsko podjetje, ki ga Orovič kot ustanovitelj in direktor vodi še danes. Pri poslovanju sodelujejo tudi žena Marija ter otroka Jernej in Janja. Na intervjuju za Ptujinfo v seriji intervjujev s podjetniki Podjetno je bila prisotna tudi slednja, kar je pokazalo, da Robotehnika ni le zgodba o rasti proizvodnje, temveč tudi zgodba družine, ki z njo živi.

Začetki segajo v izdelavo lastnih strojev in popravila kmetijske mehanizacije. Dejavnost je sprva potekala ob redni zaposlitvi, dokler se Orovič po letu 2016 ni v celoti posvetil podjetju.

CNC kot temelj, avtomatizacija kot dodana vrednost

Robotehnika danes združuje CNC obdelavo, zahtevnejšo mehansko izdelavo, strojno gradnjo, avtomatizacijo in razvoj lastnih tehničnih rešitev. 

Orovič je dejal, da je CNC obdelava temelj poslovnega modela, saj zagotavlja stabilnejši denarni tok, medtem ko avtomatizacija prinaša večjo dodano vrednost.

Po poklicu je strugar, zato je CNC obdelava zanj naravno izhodišče: »CNC obdelava je moj prvi poklic.« Avtomatizacija je prišla kot nadgradnja, a zaradi projektne narave ni vedno enostavna za denarni tok. Pri avtomatizaciji se plačila lahko zamaknejo, medtem ko se pri CNC izdelkih denar hitreje obrne.

»Avtomatizacija pa je potem kot neka češnja na vrhu, ki lahko podjetju naredi malo več dodane vrednosti.«

Prav kombinacija obeh področij je po njegovem mnenju ena glavnih prednosti podjetja: »Mislim, da je ta kombinacija, da imaš svojo CNC obdelavo in strojno gradnjo, dobra.«

Skoraj vse naredijo sami

Ena ključnih značilnosti Robotehnike je, da ima velik del procesov pod eno streho. Nestandardne komponente izdelajo v lastni proizvodnji, kar jim omogoča hitrejšo izvedbo, večji nadzor nad kakovostjo in boljšo konkurenčnost.

»Imamo dejansko pokrito vse od projektiranja, izdelave, potem računalniško podprtih sistemov, imamo svoje programerje, tako da imamo dejansko čisto vse v hiši.«

Podjetje ima CNC stroje, stroje za brizganje, hidravlične sisteme, avtomatizirane rešitve in lastne programerje. To jim omogoča, da pri strojni gradnji niso odvisni od zunanjih izvajalcev, razen pri standardnih delih.

Ta pristop je pomemben tudi pri izvozu. Približno 55 odstotkov naročil ustvarijo na tujih trgih, v intervjuju pa je Orovič poudaril, da so pri CNC obdelavi kupci večinoma iz tujine, predvsem iz Nemčije, deloma iz Avstrije, odpirajo pa se tudi naročila iz Amerike.

Rast z vlaganji in občutkom za pravi trenutek

Podjetje se je leta 2010 iz garaže preselilo v delavnico velikosti 160 kvadratnih metrov, leta 2017 pa v prostore v Markovcih, kjer deluje še danes. Z investicijo v zemljišče in nove proizvodne prostore so ustvarili pogoje za rast, ki se je od treh zaposlenih ob selitvi razširila na približno 40 zaposlenih v sedmih letih.

Robotehnika danes sodeluje z več kot 20 poslovnimi partnerji, letni prihodki znašajo skoraj štiri milijone evrov, ustvarjeni dobiček pa večinoma vlagajo nazaj v razvoj, širitev strojnega parka in nadaljnjo avtomatizacijo proizvodnje.

Na vprašanje, kam bi usmerili dodaten milijon evrov, je Orovič odgovoril zelo neposredno: v podjetje. V poplačilo kreditov, novo halo in nadaljnji razvoj. 

Ob tem je spomnil tudi na slovo od čolna, ki dobro pokaže njihovo podjetniško logiko: »Mi smo ga prodali, zato da smo halo postavili.«

Znanje, ki ga ni mogoče dobiti le v šoli

Robotehnika redno zaposluje približno 42 ljudi, ob tem pa z njimi dela še več študentov. Največji izziv predstavlja višje strokovno usposobljen kader, zlasti na področju strojništva, CNC obdelave in programiranja.

Orovič je dejal, da v Sloveniji takšnega kadra ni dovolj, zato del sodelavcev prihaja tudi iz Hrvaške, kjer po njegovih besedah še vedno obstajajo šolski programi, ki dajejo uporabno praktično znanje za to področje.

Kljub temu v podjetju veliko vlagajo v interno izobraževanje. Delavce pošiljajo na dodatna usposabljanja za programiranje, hkrati pa jih uvajajo v delo v lastni proizvodnji: »Kdor ima željo se naučiti, je vse mogoče.«

Posebej opozarja na pomanjkanje praktičnega znanja pri mladih. Praktikanti zato pri njih prakso začnejo pri žagi, na vhodu materiala, kjer spoznajo različne materiale in osnovna merilna orodja. Podobno razmišljajo tudi pri konstruktorjih.

»Vedno poudarjamo, da mora konstruktor določen čas preživeti v proizvodnji, da pridobi občutek za procese in omejitve.«

Po njegovem mnenju je to ključno, saj konstruktor brez razumevanja proizvodnje težko razvije rešitve, ki jih je v praksi mogoče učinkovito izdelati.

Robotizacija in delo brez nočnih izmen

Robotehnika se vedno bolj usmerja tudi v robotizacijo. V podjetju uporabljajo robote pri strojih in zmanjšujejo količino ponavljajočega se dela, čeprav je Orovič poudaril, da to še ni umetna inteligenca v polnem pomenu besede.

Umetno inteligenco za zdaj uporabljajo predvsem kot pomoč pri iskanju informacij, navodil in vsakodnevnih opravilih. Orovič pa pričakuje, da bo razvoj v nekaj letih omogočil še precej naprednejšo uporabo robotov ob strojih.

Ob tehnološkem razvoju poudarja tudi pomen delovnega okolja. Podjetje deluje v dveh izmenah, brez nočnih izmen in delovnih vikendov, kar je za zaposlene pomembna prednost. Plače so nad povprečjem, organizirajo kolektivne dopuste, izlete, aktivnosti in spremljajo zadovoljstvo zaposlenih.

»Najbolj pomembno pa je, kako se v okolju počutiš,« je bil jasen.

Direktor, ki je še vedno ob stroju

Orovič se ne predstavlja kot direktor, ki delo vodi od daleč. Njegova prednost je praktično znanje in izkušnja, da je sam začel kot strugar. Še danes je pogosto v proizvodnji in ob strojih: »Dejansko sem rasel z delom in sem bolj kot ne ves čas poleg delavcev.«

To razume kot pomemben del vodenja. Ker pozna procese, stroje in praktične izzive, lahko pomaga pri reševanju težav. Kot pravi, njegovo »kmečko znanje« pogosto pripomore k rešitvi.

V prihodnjih letih razmišlja tudi o prenosu odgovornosti na naslednjo generacijo. Del lastništva je že prenesel na sina, načrtuje tudi prenos na hčer, v družini pa razmišljajo o družinski ustavi. Njegova filozofija je, da ne želi pri 60 ali 65 letih še vedno držati vseh niti v rokah, temveč pravočasno uvesti naslednike.

Podjetno omogočajo: Riko, NLB in Avant2Go.