Pari z otroki izgubijo dvakrat.
Banka Slovenije želi, da bi kreditojemalcu po plačilu obroka vsak mesec ostalo najmanj 840 evrov, ne več 745. Na videz majhen popravek lahko pri stanovanjskem kreditu pomeni skoraj 17.000 evrov manj na osebo.
Samskih s povprečno plačo ne bo prizadel, družine z otroki pa precej bolj, kot je videti na prvi pogled.
Svet Banke Slovenije je predlog sprejel 6. oktobra, dan pozneje ga je javnosti predstavil guverner Primož Dolenc. Novi znesek naj bi začel veljati 1. januarja 2027. O takem predlogu je banka prvič doslej odprla javno posvetovanje, ki se je izteklo 15. oktobra, dokončno pa bo odločila do konca leta.
Številka ni izmišljena. Inštitut za ekonomska raziskovanja je za ministrstvo za delo izračunal, da so minimalni življenjski stroški lani znašali 791 evrov, Banka Slovenije pa je znesek povišala še za napovedano inflacijo letos in prihodnje leto.
Dobila je 838 evrov in jih zaokrožila na 840. Zdajšnjih 745 evrov velja od julija 2023 in od takrat ni bilo spremenjeno, medtem ko so se življenjski stroški precej dvignili.
Kako banka izračuna, koliko lahko plačujete
Pravilo je preprostejše, kot se zdi. Obrok (oziroma vsi obroki skupaj, če že odplačujete kakšen kredit ali lizing) ne sme presegati polovice neto plače. Hkrati vam mora po plačilu obrokov ostati najmanj 745 evrov, po novem 840.
Če koga preživljate, se znesek še poveča: za vsakega otroka za 299,38 evra (v družini z obema staršema se vsakemu upošteva polovica, 149,69 evra), za otroka v enostarševski družini pa za 390,72 evra. Banka upošteva strožjo od obeh omejitev.
Pomemben je še en detajl, ki ga marsikdo spregleda: pravilo velja za vsakega kreditojemalca posebej. Če kredit jemljeta partnerja skupaj, mora 840 evrov ostati vsakemu od njiju. Višja plača enega ne more pokriti primanjkljaja drugega.
Vzemimo nekoga z neto plačo 1500 evrov, brez otrok. Polovica plače je 750 evrov, po odštetju zdajšnjega praga bi ostalo 755 evrov, zato danes odloča polovica in obrok je lahko 750 evrov.
Po novem mu po odštetju 840 evrov ostane le 660 evrov, kar je zdaj nižje od polovice plače, zato velja ta znesek. Obrok se zniža za 90 evrov.
Kaj to pomeni v evrih
Izračunali smo, koliko stanovanjskega kredita na dvajset let bi pri fiksni obrestni meri 3,3 odstotka dobila različna gospodinjstva.
To je nekoliko več od avgustovskega povprečja za nove stanovanjske kredite z obrestno mero, fiksno več kot deset let, ki je bilo po podatkih Banke Slovenije 3,24 odstotka.
Predpostavili smo, da nihče nima drugih kreditov.
Kjer prag velja v celoti, obrok pade za 95 evrov na osebo, ne glede na višino plače. Pri dvajsetletnem kreditu to pomeni okoli 16.700 evrov manj, pri tridesetletnem skoraj 22.000.
Ker je razlika vedno enaka, najbolj boli tiste z nižjimi plačami. Kdor ima 1000 evrov neto, bo lahko po novem plačeval 160 evrov obroka namesto 255, kar je več kot tretjina manj. Pri 1500 evrih je razlika le še okoli dvanajst odstotkov.
Prag pa hitro izgubi pomen. Samski brez otrok ga ne bo občutil, če ima neto plačo vsaj 1680 evrov, ker takrat že prej odloča meja polovice plače. Povprečna neto plača je julija znašala 1695 evrov.
Samskemu s povprečno plačo se torej ne bo spremenilo nič. Ker pa večina zaposlenih zasluži manj od povprečja, bo prag vseeno zadel velik del samskih kreditojemalcev.
Pari z otroki izgubijo dvakrat
Pri družinah je zgodba drugačna. Ker morajo do otrok ostati še dodatni zneski, prag pri njih velja tudi pri višjih plačah, in ker velja za vsakega posebej, se izpad podvoji. Če prag velja za oba partnerja, ki skupaj vzameta kredit, bo par dobil okoli 33.300 evrov manj.
Primer: partnerja z dvema otrokoma, vsak s 1700 evri neto. Danes bi skupaj lahko plačevala 1311 evrov obroka in na dvajset let dobila okoli 230.000 evrov.
Po novem bo obrok lahko največ 1121 evrov, kredit pa okoli 197.000 evrov. Za ljubljanske razmere to ni malo, saj je po podatkih geodetske uprave lani za rabljeno stanovanje v Ljubljani mediana znašala 5.050 evrov na kvadratni meter. Šestdeset kvadratnih metrov tako stane okoli 300.000 evrov.
Takemu paru bo prag nehal veljati šele pri 2280 evrih neto na osebo, kar je precej nad povprečjem.
Še ostreje je pri enostarševskih družinah. Mati ali oče z enim otrokom in plačo 1200 evrov lahko danes plačuje 64 evrov obroka, po novem nič.
Pri 1500 evrih se kredit na dvajset let zniža s približno 64.000 na 47.000 evrov. Podobno bo z upokojenci z zagotovljeno pokojnino 826 evrov. Danes lahko plačujejo 81 evrov obroka, po novem bodo povsem brez kreditne sposobnosti.
Kaj lahko storite
Kdor kredit potrebuje in je blizu meje, ima nekaj možnosti. Najočitnejša je daljša doba odplačevanja, saj Banka Slovenije pri stanovanjskih kreditih ročnosti ne omejuje. A to stane.
Par iz zgornjega primera bi za enakih 230.000 evrov z nižjim obrokom odplačeval približno 25 let namesto 20, za obresti pa bi plačal skoraj 25.000 evrov več. Pa še to velja le, če bi obrestna mera ostala enaka, pri daljših kreditih je pogosto nekoliko višja.
Pomaga tudi poplačilo manjših kreditov in lizingov, ker vsak obstoječi obrok zmanjšuje prostor za novega. Že odobreni krediti spremembe ne bodo občutili. Kredit, odobren in sklenjen še letos, bi se po zdajšnjih pravilih presojal po pragu 745 evrov, a prehodnih določb Banka Slovenije še ni objavila.
Banka Slovenije sicer pričakuje, da bo vpliv na število odobrenih kreditov razmeroma majhen, saj plače rastejo, kreditojemalci pa lahko znesek ali dobo prilagodijo. Nekoliko večji bo po njeni oceni pri kreditih, ki jih bo treba zmanjšati ali podaljšati.
Koliko ljudi bo novi prag dejansko zadel, ni objavila. Za posamezno družino, ki išče stanovanje, pa je 33.000 evrov skoraj sedem kvadratnih metrov ljubljanskega stanovanja, včasih pa tudi razlika med tem, da ga kupi ali ne.
