Prizadevajo si za spremembo zakona o poštnih storitvah.
Pošta Slovenije je na ravni skupine, ki jo med drugim sestavlja tudi logistično podjetje Intereuropa, lani ustvarila nekaj več kot 6,2 milijona evrov čistega dobička, kar je za dobro petino manj kot leto prej. Kot je razvidno iz letnega poročila, so poslovne prihodke sicer lani povišali za šest odstotkov na dobrih 523 milijonov evrov.
Državi kot lastniku Pošte Slovenije pripada 5,6 milijona evrov čistega dobička, je zapisano v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Ajpesa.
Z rastjo prihodkov se lahko znotraj skupine pohvalijo Pošta Slovenije, Intereuropa, družba EPPS in invalidsko podjetje IPPS, medtem ko so ostale odvisne družbe realizirale nižje poslovne prihodke. Med vsemi prihodki sicer 54 odstotkov predstavljajo tisti, ki jih ustvari krovna družba, prihodki Intereurope pa predstavljajo 39 odstotkov.
Na ravni družbe je Pošta lani ustvarila nekaj več kot 295,5 milijona evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kot leta 2023, poslovno leto pa je zaključila s skoraj dva milijona evrov čistega dobička, kar je za 50 odstotkov boljši izkupiček od tistega izpred leta dni, ki je znašal 1,3 milijona evrov.
Na podlagi izvajanja univerzalne poštne storitve je Pošta ustvarila 101,5 milijona evrov prihodkov, slab milijon evrov več kot leto prej. Kljub dvigu cen pa na omenjenem segmentu še naprej posluje negativno, kar je posledica vse hitrejšega upada pisemskih pošiljk. Številka univerzalnih storitev je namreč lani prvič padla pod sto milijonov, in sicer na 91,7 milijona, projekcije za naslednja tri leta pa napovedujejo nadaljnji padec, v letu 2027 že na manj kot 68 milijonov.
Kot poudarjajo na Pošti, bo za njihovo dolgoročno vzdržno poslovanje potrebna večja produktivnost dela, ki bo med drugim vključevala tudi prilagajanje števila zaposlenih padajočemu trgu pisemskih storitev ter zagotovitev stroškovno konkurenčnega poslovanja v segmentu paketov in logističnih storitev.
Državno poštno podjetje si sicer že nekaj časa prizadeva za spremembo zakona o poštnih storitvah, s katero bi uvedli sistemsko financiranje univerzalne storitve iz sredstev proračuna, kot je to danes po njihovem urejeno že v mnogih evropskih državah.
Kot je v letnem poročilu zapisal generalni direktor Pošte Slovenije Marko Cegnar, želijo v letu 2025 izkoristiti številne priložnosti za nadaljnji razvoj skupine. Pozornost po njegovem ostaja na rasti storitev v paketno-logističnem segmentu, nadaljnjem izboljševanju kakovosti storitev in uporabniške izkušnje ter digitalizaciji in avtomatizaciji poslovanja.
Ker je po oktobrski potrditvi poslovnofinančnega načrta za leto 2025 prišlo do pomembnih sprememb dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje, med drugim sklenitve novega sporazuma s socialnimi partnerji, hkrati pa se je povečala negotovost glede sprememb zakonodaje o univerzalni poštni storitvi, je vodstvo družbe pripravilo osnutek rebalansa s potrebnimi ukrepi za čim bolj vzdržno poslovanje. Ta do objave letnega poročila še ni bil potrjen.
