Povprečna urna postavka študentskega dela je prvič presegla deset evrov.
Poletni meseci so tradicionalno čas, ko mladi opravijo največ študentskega dela. Letos jih čaka še več priložnosti kot lani, višje urne postavke in vse več strokovnih del, ki so povezana z njihovim študijem.
Na e-Študentskem Servisu ugotavljajo, da je povprečna urna postavka prvič presegla mejo desetih evrov bruto.
Konec maja je bilo na e-Študentskem Servisu objavljenih okoli 3400 prostih del, kar je približno devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Delodajalci še naprej poročajo o pomanjkanju kandidatov, saj so generacije mladih manjše, potrebe gospodarstva pa vse večje. Posledično imajo mladi pri izbiri dela več možnosti kot v preteklosti.
Povprečna urna postavka presegla deset evrov
Čeprav minimalna urna postavka od februarja znaša 8,98 evra bruto, je povprečna urna postavka aprila dosegla 10,20 evra bruto.
To je 7,5 odstotka več kot pred letom dni in približno 12 odstotkov nad zakonsko določeno minimalno postavko.
Mladi so na e-Študentskem Servisu v letu 2025 v povprečju zaslužili 264 evrov neto na mesec oziroma 3168 evrov neto na leto.
Med najbolje plačanimi študentskimi deli so tista, pri katerih urne postavke presegajo 15 evrov bruto. Takšna dela pogosto zahtevajo kombinacijo komunikacijskih, digitalnih in strokovnih znanj.
Od promocij na družbenih omrežjih do umetne inteligence
Poleg klasičnih del v prodaji, administraciji, gostinstvu in turizmu se vse pogosteje pojavljajo tudi bolj specializirane priložnosti.
Mladi lahko sodelujejo pri ustvarjanju vsebin za TikTok in Instagram, digitalnem marketingu, promociji mobilnih aplikacij ali celo pri treniranju glasovnih modelov umetne inteligence za uporabo v avtomobilih.
Vse več je tudi ponudb na področjih, povezanih s študijem, kot so informatika, inženiring, zdravstvo in digitalni marketing. Mladi se namreč vse pogosteje odločajo za dela, ki jim lahko kasneje pomagajo pri zaposlitvi in kariernem razvoju.
Študentsko delo kot odskočna deska za zaposlitev
Raziskava e-Študentskega Servisa med 5780 mladimi je pokazala, da jih 70 odstotkov opravlja študentsko delo zaradi pridobivanja delovnih izkušenj, enak delež pa zaradi večje finančne neodvisnosti. Skoraj 40 odstotkov jih meni, da jim delo prinaša pomembno samostojnost.
Podatki kažejo tudi, da se kar 62 odstotkov mladih po zaključku šolanja zaposli pri delodajalcu, pri katerem so pred tem opravljali študentsko delo. Več kot 90 odstotkov mladih pa po zaključku izobraževanja na trg dela preide brez obdobja brezposelnosti.
Študentsko delo je vključeno tudi v sistem socialnih prispevkov. Mladi imajo zagotovljeno minimalno postavko, socialna zavarovanja in pokojninsko dobo. V povprečju si s študentskim delom vsako leto pridobijo približno dva meseca in pol pokojninske dobe.
