Če se malo poigramo s številkami, kdo si lahko privošči hišo za dva milijona evrov? Če imate povprečno slovensko plačo, ta trenutno znaša neto 1.266 evrov, koliko mesecev bi morali delati, da bi si lahko privoščili takšno hišo?
Trenutno je v Ljubljani osem vil, za katere zdajšnji lastniki želijo prejeti vsaj dva milijona evrov. Ob predpostavki, da ne bi v tem času nič jedli, niti evra zapravili za karkoli drugega in da ne bi na privarčevano prejemali obresti, potem bi za nakup takšne hiše potrebovali natanko 132 let!
Prečesali smo najbolj obiskani nepremičninski portal nepremicnine.net in preverili vile, za katere, če želite, da so vaše, morate odšteti vsaj dva milijona evrov. Fotografije smo vzeli s spletnih strani agencij, ki posredujejo pri prodaji nepremičnin.
Najdražja na prodaj je nekoč diplomatska hiša
Za 2,9 milijona, kar je med trenutno objavljenimi oglasi najdražja hiša v Ljubljani, ki se prodaja, je 13 let stara hiša v Rožni dolini. Ima 751 kvadratnih metrov površin, zemljišče, ki ga nepremičninska agencija opisuje kot elitno lokacijo le deset minut stran od centra, pa meri 632 kvadratnih metrov. Hišo so doslej uporabljali diplomati. Ima dvigalo, hiša pa je preurejena v štiri samostojne stanovanjske enote.
Za Bežigradom nepremičnina, ki ponuja priložnost za ordinacijo
Za 2,8 milijona se za Bežigradom prodaja poslovno-stanovanjska hiša, v kateri je trenutno wellness in zdravstvena ordinacija. Agencija jo prodaja kot hišo za najbolj zahtevne kupce. Odlikuje jo tudi več kot tisoč kvadratov velik vrt.
Vila v Rožni dolini za 2,4 milijona
To vilo prodaja kar nekaj nepremičninskih agencij, zgrajena je bila leta 1927 in obnovljena 2007. Po mnenju prodajalcev je zaradi svoje lokacije primerna ali za rezidenco ali za manjši hotel. Ima 415 kvadratnih metrov in 860 kvadratnih metrov zemljišča. Prodajalec še zagotavlja, da zavetje Rožnika nudi enkratno priložnost za bivanje v sožitju z naravo.
Stoletna meščanska vila
Za 2,15 milijona evrov se v Rožni dolini prodaja sto let stara meščanska vila, estetsko dovršena in sodobno opremljena pred 13 leti. V pritličju se pogled lastniku vile odpira na zunanji bazen, v nadstropju na sončno teraso, obe etaži pa povezuje unikatno zavito stopnišče. Vila stoji sredi parcele, ki obsega 1.236 kvadratnih metrov površine.
Življenje v zelenju na Viču
Če želite stanovati v luksuzni vili na Viču, boste za 460 kvadratnih metrov bivanjskih površin in zeleni pas travnikov odšteli 2,1 milijona evrov.
Kardeljeva vila
Za okrogla dva milijona evrov se prodaja tudi znana Kardeljeva vila v Tacnu. Zapuščena in razpadajoča meščanska vila ima kar 8.500 kvadratnih metrov travnika. Razpadajoča vila ima na parceli še bazen in ribnik, pa tudi pomožen objekt. Seveda moramo nekaj besed dodati tudi o zgodovini vile in lastniku, po katerem je vila na obrobju Ljubljane pod Šmarno goro dobila ime.
Hišo z bazenom je leta 1938 začel graditi industrialec Ivan Seunig. Ta je v Tacnu začel izdelovati opremo za čevlje in kmalu zgradil tovarno. Vilo pod Šmarno goro je Jugoslavija podržavila leta 1947, tedanjega lastnika Ivana Seuniga pa prisilila v zamenjavo za precej manj vredno vilo v Rožni dolini. Po nacionalizaciji je v vili najprej živel politik Boris Kraigher, nato pa so se vanjo preselili Kardeljevi. Tu so ostali do razpada Jugoslavije. Po smrti Edvarda Kardelja leta 1979 je v hiši živela njegova žena Pepca (partizanka, narodna herojinja, političarka in sestra Ivana Mačka Matije). Hiša ima tudi tragični dogodek, na decembrski zabavi leta 1971 je v tej hiši samomor storil njun 30-letni sin, pesnik Borut Kardelj.
Trnovska vila s stilom za veliko udobja
Dva milijona evrov za vilo v Trnovem, ki jo med drugim odlikuje tudi to, da ima poleg glavnega vhoda še ločen servisni vhod in je s tem primerna tudi za lastnike s servisnim osebjem ali veleposlaništva.
Neoklasicistična vila za Bežigradom
Prestižna vila je bila zgrajena leta 1955 in popolnoma prenovljena leta 2000. Obsega 450 kvadratnih metrov površine, grandiozen vhod, knjižnico, salon in 750 kvadratnih metrov urejenega vrta. Vaša je lahko za okrogla dva milijona evrov.
