Inštitut pokazal, zakaj je pomembno 'gledati pod prste'.
Skrb Ljubljančanov za drevesa v mestu se v zadnjih letih vse pogosteje preliva v javne odzive, opozorila in tudi proteste.
Posebej burne reakcije sprožijo poseki in močni rezi krošenj, ob katerih se med prebivalci hitro pojavi vprašanje, ali so posegi res nujni ali pa gre za preveč agresivno ravnanje z zelenjem.
Sodeč po opozorilih IPoP - Inštituta za politike prostora takšna previdnost ni pretirana. Prav nasprotno: pozornost prebivalcev je po njihovih besedah pomembna, saj praksa pogosto pokaže, kako hitro lahko pride do nestrokovnih ali nepotrebnih posegov v odrasla drevesa, posebej, kadar gre za zasebna zemljišča, kjer je zaščita pogosto manj jasno opredeljena.
Na to so nedavno opozorili tudi s konkretnim primerom pred stavbo Tobačne na Tržaški 2 v Ljubljani, kjer je jutranje obvestilo o možnem poseku dreves sprožilo takojšnjo zaskrbljenost.
Po hitri poizvedbi in pritisku na lastnike so nato dobili zagotovilo, da dreves ne bodo posekali, temveč jih bodo zgolj strokovno obrezali v skladu z evropskimi standardi.
Primer po oceni inštituta razkriva širši problem: ravnanje z drevesi v naseljih je še vedno pomanjkljivo sistemsko urejeno, zaradi česar so predvsem odrasla drevesa v zasebni lasti pogosto izpostavljena nepotrebnemu sekanju ali nestrokovnemu obrezovanju.
Prav zato na inštitutu skupaj s sodelavci pripravljajo nacionalne smernice za načrtovanje in upravljanje dreves v naseljih po naročilu ministrstva.
Ljubljanski odzivi zato niso le čustvena navezanost na zeleno podobo mesta, ampak vse bolj kažejo na širše zavedanje, da so drevesa ključni del kakovosti bivanja, hlajenja mesta in odpornosti na podnebne ekstreme.
