Civilna iniciativa za Ljubljano na lokalne volitve vstopa z 59 kandidatkami in kandidati v desetih četrtnih skupnostih, v dveh pa podpira samostojni civilni iniciativi.
Predstavniki Civilne iniciative za Ljubljano so pojasnili razloge za odločitev, da se iz dosedanjega civilnodružbenega delovanja vključijo tudi v svete četrtnih skupnosti. Kot so poudarili, zgolj opozarjanje na težave in pošiljanje pobud mestnim oblastem ne zadostuje več, saj prebivalci pogosto ne dobijo jasnih odgovorov o tem, kdaj in kako bodo njihove pobude obravnavane.
CILJ na volitvah nastopa z 59 kandidatkami in kandidati v desetih četrtnih skupnostih. V četrtni skupnosti Jarše podpira samostojno Civilno iniciativo Zelena jama, v četrtni skupnosti Jarše Golovec pa Iniciativo za Štepanjsko naselje.
Predstavniki iniciative so poudarili, da ne nastopajo kot politična stranka in da ne kandidirajo za župana ali mestni svet. Njihov cilj je okrepiti vlogo četrtnih skupnosti in omogočiti prebivalcem večji vpliv na odločitve, ki neposredno zadevajo njihove soseske.
Od parkirnega odloka do kandidature na volitvah
Začetki povezovanja, iz katerega je nastala Civilna iniciativa za Ljubljano, segajo v nasprotovanje spremembam parkirne ureditve v Štepanjskem naselju. Sledili so zbor občanov, povezovanje različnih iniciativ in referendum o parkirnem odloku.
Po navedbah predstavnikov CILJ so v okviru prizadevanj zbrali več kot 14.000 podpisov, proti parkirnemu odloku pa je glasovalo več kot 40.000 ljudi.
Ob povezovanju z drugimi ljubljanskimi soseskami so ugotovili, da se prebivalci kljub različnim lokalnim težavam srečujejo s podobnimi izkušnjami pri komunikaciji z mestnimi oblastmi.
Kot so pojasnili, njihova odločitev za sodelovanje na volitvah ne izhaja iz želje po političnih funkcijah, temveč iz prepričanja, da morajo prebivalci dobiti učinkovitejše možnosti sodelovanja pri upravljanju mesta.
»Četrtne skupnosti morajo pred mestno oblastjo zastopati prebivalce, ne pa pred prebivalci zagovarjati mestno oblast,« so poudarili.
Sedem programskih zavez za drugačen razvoj Ljubljane
Primož Kolenc je na tiskovni konferenci predstavil sedem programskih zavez, ki so jih oblikovali na podlagi konkretnih problemov in potreb ljubljanskih sosesk.
Prva zaveza se nanaša na več neposrednega odločanja prebivalcev.
Med predlogi je vzpostavitev javnega sledilnika pobud, prek katerega bi lahko občani spremljali, kaj se dogaja z njihovimi predlogi in zahtevami.
Na področju prometa se zavzemajo za pogostejši in zanesljivejši javni prevoz, tudi v večernih in nočnih urah, ter dolgoročni razvoj zmogljivejših prometnih povezav. Pri urejanju parkiranja zagovarjajo rešitve, prilagojene dejanskim potrebam posameznih sosesk, ter preverjanje pravnega statusa pripadajočih zemljišč in odprtih postopkov po zakonu.
Tretja zaveza predvideva varnejše in bolje povezane poti za pešce in kolesarje.
Pomemben del programa je tudi celovito načrtovanje novogradenj. Po njihovem prepričanju morajo gradnji novih stanovanj slediti ustrezne zmogljivosti vrtcev, šol, zdravstvenih ustanov in prometne infrastrukture, namesto da novogradnje dodatno obremenjujejo že obstoječe javne storitve.
Med preostalimi zavezami so povečanje števila dostopnih javnih najemnih stanovanj, zagotavljanje javnih storitev v bližini doma ter dostopnejša uporaba občinskih prostorov za prebivalce in lokalne dejavnosti.
Sedma zaveza je namenjena ohranjanju in povečevanju zelenih površin, sajenju dreves in zagotavljanju več sence v mestu.
Ob tem so poudarili, da so skupni program prilagodili tudi potrebam posameznih četrtnih skupnosti, saj se težave med ljubljanskimi soseskami razlikujejo.
Zelena jama opozarja na promet, pozidavo in pomanjkanje posluha
Na tiskovni konferenci je sodelovala tudi Elvira Treven iz Civilne iniciative Zelena jama, ki na volitvah v četrtni skupnosti Jarše nastopa s svojo neodvisno kandidatno listo.
Predstavila je težave, s katerimi se srečujejo prebivalci Zelene jame. Med njimi so tovorni in tranzitni promet po stanovanjskih ulicah, pomanjkljiva infrastruktura, ogroženost zelenih površin ter okoljska vprašanja, povezana s tovarno Tenera. Prebivalce skrbijo tudi novi prostorski načrti, ki bi lahko obstoječe razmere še poslabšali.
Konec septembra je iniciativa organizirala javni sestanek, ki so se ga udeležili ljubljanski podžupan, predsednik četrtne skupnosti Jarše in predstavniki občinskih služb. Pogovor je trajal več kot dve uri.
Treven je takšen dialog pozdravila, vendar opozorila, da uspešnosti sodelovanja ne bi smeli meriti po številu sestankov, temveč po konkretnih rešitvah.
Pojasnila je tudi, da Zelena jama ostaja samostojna in neodvisna iniciativa z lastno kandidatno listo in lokalnimi prednostnimi nalogami. S CILJ se povezuje zaradi skupnega prizadevanja za večjo vključenost prebivalcev v odločanje.
Kot je poudarila v razpravi z novinarji, med sedanjimi 15 člani sveta četrtne skupnoste Jarše po njenih navedbah ni nobenega prebivalca Zelene jame. Prav zato želijo s svojo kandidaturo zagotoviti, da bo tudi ta soseska neposredno zastopana.
Več pristojnosti za četrtne skupnosti in nadzor nad pobudami
Predstavniki CILJ so predstavili tudi način delovanja, ki ga želijo uveljaviti v svetih četrtnih skupnosti.
Najprej nameravajo zbirati pobude prebivalcev in skupaj z njimi določati najnujnejše prednostne naloge posameznih sosesk. Te bi nato oblikovali v konkretne predloge in načrte manjših lokalnih ureditev.
Prizadevali si bodo za večjo dostopnost prostorov četrtnih skupnosti, ki bi jih prebivalci lahko uporabljali za srečanja, dejavnosti in skupne pobude.
Pri večjih projektih bodo zahtevali pravočasno vključevanje javnosti, dostop do strokovnih analiz in podatkov, pregled stroškov ter preučitev alternativnih rešitev.
Zavzemajo se tudi za povečanje pristojnosti in finančnih sredstev četrtnih skupnosti ter uvedbo participativnega proračuna, ki bi prebivalcem omogočil neposredno soodločanje o lokalnih izboljšavah.
Obljubljajo javno predstavljanje svojih stališč in glasovanj ter spremljanje odzivov občine in izvajanja sprejetih rešitev. O opravljenem delu nameravajo poročati najmanj enkrat letno, tudi na javnih srečanjih s prebivalci.
»RAČUN MOL-u«: Občani smo svoje plačali, kaj pa je naredil MOL?
Osrednji simbolni dogodek tiskovne konference je bila predstavitev kampanjske akcije »RAČUN MOL-u«.
Z njo želijo opozoriti na razkorak med obveznostmi prebivalcev in odgovornostjo mestnih oblasti za reševanje njihovih težav.
Kot so pojasnili, prebivalci plačujejo davke, položnice in ponekod tudi parkirne dovolilnice, ob tem pa pogosto sami spremljajo postopke, pošiljajo pobude in preverjajo, ali se je občina nanje sploh odzvala.
»Vašo pobudo bomo obravnavali,« je po njihovih besedah eden od pogostih odgovorov, pri čemer ostaja nejasno, kdo bo pobudo obravnaval, kdaj in kakšen bo končni rezultat.
Na simbolični račun so zato zapisali svoje programske zaveze, s katerimi želijo opozoriti na konkretne spremembe, potrebne za izboljšanje vsakdanjega življenja v Ljubljani.
Njihovo osrednje sporočilo je: »Občani smo svoje plačali. Kaj pa je naredil MOL?«
Brez podpore županskim kandidatom
V odgovorih na novinarska vprašanja so predstavniki CILJ pojasnili, da na letošnjih volitvah ne bodo podprli nobenega županskega kandidata in da želijo ostati neodvisni od uveljavljenih političnih strank.
Pri svojem delovanju nameravajo uporabljati različne oblike sodelovanja občanov, od zborov občanov, pobud in referendumov do institucionalnih možnosti, ki jih imajo na voljo sveti četrtnih skupnosti.
Ob tem so poudarili, da sodelovanje v četrtnih svetih ne bo nadomestilo organiziranja prebivalcev in civilnih akcij v soseskah.
V razpravi so opozorili tudi na prometne težave, obsežne gradbene projekte, zmanjševanje zelenih površin in razvojne odločitve, za katere menijo, da dajejo preveliko prednost investitorjem in turizmu pred vsakdanjimi potrebami prebivalcev.
CILJ želi s sodelovanjem na lokalnih volitvah doseči, da bi četrtne skupnosti postale dejavnejši zastopnik interesov prebivalcev in ne zgolj posrednik med občino in soseskami.
Kot so sklenili na tiskovni konferenci, se mora Ljubljana razvijati tudi od spodaj navzgor, pri čemer morajo imeti prebivalci dejansko možnost vplivati na prihodnost okolja, v katerem živijo.
