Po novem ni več pomembna vrsta najemnine, ampak lastništvo stanovanja.
Sistem subvencioniranja najemnin se je konec lanskega leta pomembno spremenil.
Po novem država in občine subvencij ne delijo več glede na to, ali gre za tržno ali neprofitno najemnino, temveč glede na lastništvo stanovanja.
Na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana ocenjujejo, da nova ureditev finančno razbremenjuje občine, ki vlagajo v gradnjo javnih najemnih stanovanj, med njimi tudi Ljubljano.
Število upravičencev nekoliko upadlo
Podatki Javnega stanovanjskega sklada kažejo, da se je število prejemnikov subvencij v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo.
Leta 2021 je subvencijo prejemalo 1188 upravičencev, leto pozneje 1135, leta 2023 jih je bilo 1138, leta 2024 pa 1038.
V letu 2025 je bilo po novi evidenci kategorije NI-DOS evidentiranih 947 upravičencev.
Na skladu sicer poudarjajo, da večjih sprememb pri številu upravičencev ni bilo, ob tem pa opozarjajo, da podatki za leto 2025 zaradi spremembe zakonodaje niso več neposredno primerljivi s prejšnjimi leti.
Po novem se namreč subvencije ne vodijo več glede na vrsto najemnine, temveč glede na lastništvo stanovanja.
Za subvencije še vedno več kot dva milijona evrov letno
Tudi izplačila subvencij ostajajo visoka.
Leta 2021 je bilo za subvencije namenjenih skoraj 2,89 milijona evrov, leto pozneje 2,5 milijona evrov, leta 2023 skoraj 2,9 milijona evrov, leta 2024 približno 2,47 milijona evrov, v letu 2025 pa nekaj več kot 2,16 milijona evrov.
Do spremembe zakonodaje je sredstva za subvencije tržnih najemnin zagotavljala država, občine pa so jih med letom založile in po koncu leta zahtevale povračilo iz državnega proračuna.
Odločilno ni več, ali je najemnina tržna ali neprofitna
S spremembo Stanovanjskega zakona (SZ-1G), ki se uporablja od 1. decembra 2025, se je sistem financiranja bistveno spremenil.
Namesto vrste najemnine je po novem odločilno lastništvo stanovanja.
Država zdaj krije subvencije za javna najemna stanovanja in bivalne enote v lasti države, občin, javnih stanovanjskih skladov ter neprofitnih stanovanjskih organizacij, medtem ko občine krijejo subvencije za zasebna stanovanja oziroma tako imenovano kategorijo NI-DOS.
Na Javnem stanovanjskem skladu poudarjajo:
»Bistvena sprememba, ki velja že za celotno leto 2025 glede na prejšnjo ureditev, je torej v tem, da je kritje stroškov subvencije najemnin po novem odvisno od lastništva najemnega stanovanja oziroma bivalne enote in ne več od vrste najemnine.«
Občine naj bi bile po novem finančno na boljšem
Po izračunih Ministrstva za solidarno prihodnost bodo občine po novi ureditvi v letu 2025 za subvencije namenile približno 9,3 milijona evrov, država pa bo za subvencije v javnih najemnih stanovanjih prispevala okoli 15,4 milijona evrov.
Na skladu poudarjajo, da so občine zaradi spremembe zakonodaje v primerjavi s prejšnjo ureditvijo finančno na boljšem za približno 4,7 milijona evrov.
Ob tem ocenjujejo, da nova ureditev spodbuja občine k povečevanju fonda javnih najemnih stanovanj.
»Zgoraj opisan zakonski obrat sistema subvencioniranja najemnin je prinesel pozitiven učinek predvsem pri občinah, ki povečujejo število lastnih javnih najemnih stanovanj, čemur Mestna občina Ljubljana zagotovo sledi.«
Na skladu še dodajajo, da prejšnja ureditev občin ni spodbujala k širitvi javnega stanovanjskega fonda, saj je država povrnila subvencije za tržne najemnine, občine pa so morale same financirati subvencije za neprofitna stanovanja.
Sklad: Subvencije najemnin bi morala v celoti financirati država
Čeprav na Javnem stanovanjskem skladu pozdravljajo novo ureditev, menijo, da bi morala država prevzeti financiranje vseh subvencij najemnin.
Kot poudarjajo, gre za socialno pravico, zato po njihovem mnenju ne bi smela bremeniti občinskih proračunov.
»Subvencija najemnine je namreč ena od socialnih pravic.«
Po njihovem prepričanju bi lahko občine sredstva, ki jih danes namenjajo subvencijam, namesto tega vlagale v gradnjo novih javnih najemnih stanovanj.
