Ljubljanainfo
Občina Šmarje pri Jelšah si je že nekaj časa prizadevala za nakup dvorca Jelšingrad. Zdaj je postala njegova uradna lastnica.
Njihov glavni cilj bo zaščiti kulturni spomenik pred nadaljnjim propadanjem, pri obnovi pa upajo na pomoč države.
Najprej obnova strehe in statična sanacijo dvorca
»Zadovoljen sem, da smo uspešno zaključili dolgoletna prizadevanja za rešitev lastništva dvorca. Naša prizadevanja zdaj usmerjamo v pripravo obsežne dokumentacije za obnovo Jelšingrada in prijavo na razpis ministrstva za kulturo,« je napovedal župan Matija Čakš.
V prvi fazi obnove načrtujejo obnovo strehe in statično sanacijo dvorca, da preprečijo njegovo nadaljnje propadanje.
Obnova bisera orientalske arhitekture bo velik zalogaj
Kot kaže, se dvorcu Jelšingrad po več desetletjih propadanja vendarle obetajo lepši dnevi. A obnova dvorca, ki je edinstveni primer arabsko-mavrske arhitekture in ima edini orientalski strop v državi, bo kar precejšen finančni zalogaj.
Kar 1,5 milijona bo potrebnih za najbolj nujno sanacijo, stabilizacijo dvorca ter s tem preprečitev njegovega nadaljnjega propadanja.
Ker celotnega bremena občina sama ne bo zmogla, računajo na pomoč države. »Vsekakor pa si bo občina prizadevala poiskati tudi zasebnega partnerja,« je še povedal župan.
Občina Šmarje pri Jelšah je za nakup dvorca odštela 356.000 evrov, ena od lastnic manjšega lastniškega deleža je želela kupnino v naravi in je od zdaj lastnica kašče tik ob dvorcu.
Kašča tako ostaja v lasti enega od prejšnjih lastnikov dvorca.
Spremembo lastništva dvorca pozdravljajo tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
»Občina Šmarje pri Jelšah je naredila ključen korak k rešitvi spomenika in pravno formalno dobila možnosti za hitro izvedbo najnujnejših ukrepov za zaščito posamičnih ogroženih elementov ter možnosti za črpanje državnih in evropskih sredstev za celostno obnovo dvorca,« je poudarila konservatorka Lucija Čakš Orač.
V teku urejanje okolice
V teh dneh že potekajo prednostna vzdrževalna dela v sklopu ureditve okolice, ki bodo stala okoli 2000 evrov in trajala okoli mesec dni.
Čiščenje in odstranjevanje grmovja in dreves poteka pod vodstvom arboristke Tanje Grmovšek ter s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Po Čakševih besedah so že decembra lani obnovili del strehe, ki je bila poškodovana po potresu v Petrinji na Hrvaškem.
Dela so stala nekaj več kot 11.000 evrov. Potres leta 2020 je poškodoval tudi edini orientalski oziroma neomavrski strop v Sloveniji.
Starejše novice
