Razkošne in glamurozne pasaže z arkadami, skulpturami, butiki in trgovinami, restavracijami in bari začele nastajati v zgodnjem devetnajstem stoletju. Danes so po Evropi najbolj oblegane turistične točke, a ne v Ljubljani.
V centru imamo pasažo Nebotičnika, pasažo kina Komuna in Gledališka pasažo, ki niso prav nič glamurozne, večinoma so v zelo slabem stanju, zapuščene in propadajo.
Pasaža v elitnem mestnem kvartu je postojanka za brezdomce
Na Cankarjevi ulice je pasaža kina Komuna, kot je znana med Ljubljančani, nahaja se pod stavbo Name.
Pasaža je v izredno klavrnem stanju: polno golobjih iztrebkov, razstavna okna, kjer smo nekoč gledali plakate filmov, ki so se vrteli v kino Komuna, pa so odprta in zdi se, da služijo kot prenočišče za brezdomce.
Očitno je, da podhod zaradi dolgotrajnega nedelovanja kina trenutno uporabljajo brezdomci kot svojo postojanko.
Po podhodu se širi smrad po urinu, njegova grozljiva podoba pa v slabo luč meče tudi ostale obrate v njem.
Urejena so le vrata banke Slovenije, malo više pa se odpira nov lokal, vse ostalo pa je prepuščeno propadanju – tudi prostorna kino dvorana v centru mesta.
Mimogrede, v centru Ljubljane lahko obiščete le Kino Dvor in Kinoteko, za obisk običajnega kina se morate odpraviti na obrobje Ljubljane, a dvorana s 377 sedeži v središču mesta kljub temu sameva in propada.
Sicer naj bi predlani, leta 2003 dobili prenovljeno kinodvorano Komuna, a se to ni zgodilo, prav tako so zamrle vse informacije v zvezi s kinom Komuna.
Na ljubljanski občini so povedali, da niso ne lastniki ne upravitelji kina Komuna in da o morebitnem novem kinu nimajo informacij, se pa zavedajo, da je urejena pasaža v interesu meščank in meščanov.
Naj dodamo, da nameravajo veleblagovnico Nama tudi celovito obnoviti in jo spremeniti v moderno veleblagovnico, ob tem pa bo novo priložnost morda dobila tudi pasaža.
V pasaži je kino od leta 1896
Leta 1896 so na prostoru poznejšega Kina Komuna sploh prvič v Sloveniji prikazali 'živeče fotografije v življenjski velikosti', ki jih je v Ljubljano pripeljal potujoči kinematograf.
Leta 1909 so kino sprva poimenovali Ideal. Novo kinodvorano je odprl Anton Deghenghi, bogati italijanski trgovec, ki je v Ljubljano prišel iz Trsta.
Ideal se je nahajal v dobro znanem mestnem prehodu - v poslopju hotela Pri Maliču. Deghenghi je sicer že tri leta pred tem ustanovil kino Edison, ki je bil prvi stalni ljubljanski kinematograf.
Odprtje kina Ideal so obeležili tudi ljubljanski filharmoniki.
Deghenghi je ob odhodu dveh tekmecev, ki sta neslavno hitro propadla zaradi slabih kopij, starih filmov in posledičnega pomanjkanja občinstva postal edini ljubljanski prikazovalec filmov; Edison je kmalu ugasnil, Ideal pa je tako še pridobil pomembnost in je prevzel osrednjo vlogo v razvoju slovenske kinematografije v naslednjih 40 letih.
Po drugi svetovni vojni so Ideal priložnostno preimenovali v Moskvo, leta 1953 pa je postal - Kino Komuna.
Komentarji (4)
Sramota! To pa se zgodi ko se cel center spremeni v peš cono. Pa kdo bo šel v Namo v šoping z avtobusom, edino tisti lokalni prebivalci in turisti.., vsi ostali se vsedejo v avto in gredo v nakupovalno središče kjer je brezplačen parking. Tko je, tega ne more spremenit par zanesenjakov.
Zoki dela samo se se niso zmenili koliko provizije bo v časovnici je ko bo komu zmanjkalo dela bodo ze za 3 kratno ceno nekaj ze naredili ce ne drugega zaklonišče za trubace bliža se Božič
Socijalizem in uspeh prejšnje samoupravne ureditve NE bomo več nikoli dosegli, občutili. Samo še huje bo.
Kdo je pa lastnik zgradb, skozi katere gre pasaža? Njih je treba vprašati. Oni so odgovorni za nastalo situacijo. Če je lastnica MOL, je kriv janko.
Starejše novice
