V Ljubljani odprli vrata centra, kjer predelujejo odpadke skoraj tretjine Slovenije.
V Regijskem centru za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana je potekal dan odprtih vrat.
Obiskovalci so si lahko ogledali objekte in naprave, v katerih predelujejo odpadke iz številnih slovenskih občin.
Center, ki je začel delovati konec leta 2015, danes povezuje 43 občin in skoraj 800.000 prebivalcev. Med ogledom so predstavili, kaj se zgodi z odpadki po tem, ko jih odpeljejo iz gospodinjstev.
Približno 70 odstotkov odpadkov ločeno zberejo
Predstavnik centra je pojasnil, da na območju Ljubljane in večine občin, ki odpadke vozijo v RCERO, ločeno zberejo približno 70 odstotkov komunalnih odpadkov.
V obrat nato pride preostanek mešanih komunalnih odpadkov iz črnih zabojnikov, poleg njih pa tudi ločeno zbrani biološki odpadki iz rjavih zabojnikov.
Mešane komunalne odpadke najprej mehansko obdelajo ter razdelijo na mokri in suhi del. Iz suhega dela s pomočjo sortirnih naprav izločajo še uporabne materiale, kot so kovine, plastika in papir.
Po besedah predstavnika centra jim na ta način uspe dodatno izločiti približno pet do osem odstotkov materialov, primernih za recikliranje.
Iz odpadkov nastajata gorivo in elektrika
Velik del obdelanih mešanih komunalnih odpadkov predelajo v trdno gorivo iz odpadkov, ki ga oddajajo v nadaljnjo energetsko izrabo.
Mokri del odpadkov pa nadaljuje pot v biološki del obrata, kjer v zaprtih fermentorjih brez prisotnosti kisika nastaja bioplin.
Tega očistijo in uporabijo v plinskih motorjih za proizvodnjo električne energije. Pri tem nastaja tudi toplota, ki jo potrebujejo za delovanje obrata.
Po pojasnilih predstavnika centra je obrat z energetskega vidika samozadosten.
Od rjavega zabojnika do komposta mine več mesecev
V RCERO Ljubljana iz ločeno zbranih bioloških odpadkov proizvajajo tudi kompost.
Postopek vključuje več faz, med drugim fermentacijo, biostabilizacijo in zaključeno zorenje materiala.
Kot so pojasnili med ogledom, lahko od prihoda bioloških odpadkov do nastanka končnega komposta minejo približno trije do štirje meseci.
Del proizvedenega komposta tržijo pod blagovno znamko Rastko, večji del pa oddajo v nadaljnjo uporabo oziroma predelavo.
Na odlagališču konča le manjši del obdelanih odpadkov
Predstavnik centra je pojasnil tudi, da po obdelavi na odlagališču konča le približno pet do osem odstotkov ostanka odpadkov, ki pridejo v obrat.
Gre predvsem za materiale, ki jih s postopki obdelave ne morejo več koristno uporabiti.
Med takšnimi odpadki je navedel tudi razbito keramiko, ki lahko konča v zabojniku za mešane komunalne odpadke.
Nepravilno odložene baterije lahko povzročijo požar
Posebno pozornost so med ogledom namenili požarni varnosti.
Predstavnik centra je opozoril, da lahko nepravilno odložene baterije in drugi neprimerni predmeti med drobljenjem odpadkov povzročijo iskrenje in požar.
Zato imajo v obratu vzpostavljene različne sisteme požarnega varovanja, med drugim termokamere, samodejno gašenje z vodo in nadzorno sobo.
Zaposleni prek kamer in monitorjev spremljajo tehnološke procese ter se ob morebitnih nevarnostih ustrezno odzovejo.
Odpadke preverjajo tudi zaradi radioaktivnosti
Med manj znanimi postopki, ki jih izvajajo v centru, je tudi preverjanje radioaktivnosti ob prihodu odpadkov.
Predstavnik RCERO Ljubljana je pojasnil, da morajo ob zaznavi povečanega sevanja ustrezno ukrepati.
V takšnih primerih lahko odpadke začasno ločeno skladiščijo, dokler raven sevanja ne upade na naravno ozadje.
Center vsako leto obiščejo številne skupine
RCERO Ljubljana ni namenjen le predelavi odpadkov, temveč tudi predstavitvi postopkov ravnanja z njimi.
Po besedah predstavnika centra imajo letno približno 35 do 50 organiziranih obiskov. Med obiskovalci so šolske skupine, strokovnjaki in gostje iz tujine.
Dan odprtih vrat je obiskovalcem omogočil neposreden vpogled v delo zaposlenih in tehnološke postopke, s katerimi v Ljubljani predelujejo komunalne odpadke.
