Generalna direktorica za kmetijstvo pri Evropski komisiji Elisabeth Werner je na mednarodnem posvetu na sejmu AGRA napovedala, da bo Bruselj do konca leta predstavil predlog prenove pravil o nepoštenih trgovinskih praksah.
Na sejmu AGRA v Gornji Radgoni je bil danes dopoldne mednarodni posvet Na poti do pravične prehranske verige, ki so ga pripravili kmetijsko ministrstvo, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano in javna agencija za varstvo konkurence.
Razpravljali so o izzivih pri izvajanju zakonodaje, vlogi varuhov in nadzornih organov ter krepitvi položaja šibkejših deležnikov v verigi preskrbe s hrano.
Zbrane je nagovoril minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, evropski pogled je predstavila Elisabeth Werner, generalna direktorica Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja pri Evropski komisiji, izkušnje pa so dodale še predstavnice Avstrije, Nemčije in Slovenije. Zadnji del posveta je pripadel panelni razpravi o mlečni verigi.
Hrana je strateška dobrina države
Minister je v nagovoru spomnil na pandemijo, motnje v dobavnih verigah, energetsko krizo, vojne v bližini in vse bolj ekstremne podnebne spremembe.
»Ti dogodki jasno kažejo, da hrana ni običajna tržna dobrina, hrana je strateška dobrina države. Prehranska varnost pa je eden od temeljev nacionalne varnosti, gospodarske stabilnosti in družbene odpornosti,« je poudaril minister.
Pri prehranski varnosti je treba po njegovih besedah začeti pri prvem členu verige, saj brez kmeta ni hrane. Kmetijska proizvodnja mora biti ekonomsko vzdržna, ustvarjena dodana vrednost pa pravično porazdeljena med vse člene verige. Kot zelo aktualna je izpostavil izziva v mlekarskem in mesnem sektorju.
»Rejci in pridelovalci mleka se trenutno ne počutijo dobro in lahko rečem, da delim z njimi to slabo počutje. Upravičeno se sprašujejo, kaj se dogaja v verigi preskrbe z mlekom in predvsem govejim, pa tudi prašičjim mesom,« je dejal Cigler Kralj.
Pri napovedani reviziji evropske direktive o nepoštenih trgovinskih praksah je pozval k ambicioznosti in realnosti hkrati. Oceniti je treba, ali obstoječi mehanizmi dejansko ščitijo šibkejše deležnike, ali imajo nadzorni organi ustrezna orodja in ali je mogoče postopke poenostaviti brez nižje ravni varstva.
»Naš cilj mora biti jasen: več pravičnosti z manj birokracije,« je povedal minister in ob tem opozoril, da od evropskih kmetov upravičeno pričakujemo visoke standarde, zato moramo primerljive standarde zahtevati tudi za živila iz tretjih držav.
Dva od petih kmetov ne poznata svojih pravic
Werner je nato opozorila na neravnovesje v verigi: na eni strani 9,1 milijona evropskih kmetov, na drugi močno skoncentrirana predelava in trgovina, zato pogajalska moč ni enakomerno porazdeljena.
Direktiva iz leta 2019 po prvi evalvaciji deluje, a številni akterji zaščite sploh ne poznajo: pravic iz direktive se ne zaveda eden od treh dobaviteljev in kar dva od petih kmetov. Med letoma 2021 in 2025 so v vsej Evropski uniji našteli le okoli 960 pritožb.
Razlog za tako nizko številko je po njenem prepričanju jasen.
»Glede na ogromno število poslovnih transakcij bi pričakovali veliko več pritožb. Za tem je še vedno strah pred povračilnimi ukrepi, pred izgubo prostora na policah, pred nižjimi odkupnimi količinami,« je pojasnila Werner.
Velike so tudi razlike med državami: od približno 5700 preiskav so jih 4300 opravili v Španiji, 370 na Madžarskem, sledita Ciper in Italija, v Sloveniji jih je bilo šest, med njimi nekatere po uradni dolžnosti.
Predlog prenove do konca leta
Evropska komisija na podlagi evalvacije pripravlja prenovo direktive, je napovedala Werner. Odprla bo tri vprašanja: ali razširiti krog zaščitenih dobaviteljev, katere prakse prepovedati in kako okrepiti pregon.
»To je eden glavnih razlogov, da sem danes tukaj. Zelo aktivno pripravljamo oceno učinkov in če bo vse po sreči, bo predlog predstavljen pred koncem leta,« je povedala generalna direktorica.
Pri praksah je opozorila na nove pojave, povezane z digitalnimi tehnologijami in naraščajočim obsegom trgovskih blagovnih znamk, kar je označila za neskončno igro mačke z mišjo. Odgovorila je tudi na vprašanje, ki najbolj zanima kmete.
»Potrjujem, da se bomo lotili tudi vprašanja prepovedi, da so kmetje sistematično prisiljeni prodajati pod proizvodnimi stroški. To ni trivialno vprašanje. Ko ga slišiš, je zelo logično, a ga v praksi ni tako preprosto uresničiti,« je poudarila Werner.
Septembra 2027 bo začela veljati še uredba o čezmejnem sodelovanju nadzornih organov. Ob koncu je Werner opozorila, da veriga potrebuje močne vse člene, saj ob šoku ali krizi stroškov prilagoditve ne more nositi en sam akter.
Izkušnje treh držav in razprava o mlečni verigi
Nacionalne pristope so nato predstavile Doris Hold, direktorica avstrijskega urada Fairness Büro, Barbara Jeannot, namestnica vodje nemškega zveznega urada za kmetijstvo, in Suzana Lara Krause, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za hrano in ribištvo na kmetijskem ministrstvu.
Zadnji del posveta so namenili mlečni verigi, ki jo je minister označil za eno najbolje organiziranih prehranskih verig v Sloveniji, a z velikimi izzivi od stroškov proizvodnje do delitve vrednosti.
Za omizjem so sedeli mladi kmet Andrej Korošec, direktorica Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica Karmen Sadek Pučnik, direktor Mlekarne Celeia Vinko But in direktor svežih programov v Mercatorju Jernej Rozina, svoje poglede pa so v zaključni razpravi dodali tudi udeleženci posveta.
