Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin. Preverili smo, kako je z zdravstvenim stanjem, dejavniki tveganja in preventivo v slovenski prestolnici.
V katerih segmentih zdravja in dobrega počutja Ljubljančani odstopajo od slovenskega povprečja?
Pod črto...
V Mestni občini Ljubljana so bolniške odsotnosti krajše kot drugod po Sloveniji – medtem ko znaša slovensko povprečje 19 dni na leto, so Ljubljančani bolniško odsotni povprečno 15 dni.
Dobra novica je tudi ta, da je delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, nižji od državnega povprečja. Enako velja za zdravila proti sladkorni bolezni.
Tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je v Ljubljani nižja – 1,3 na 1.000 prebivalcev (starih med 35 in 74 let), v primerjavi s slovenskim povprečjem, ki znaša 1,9.
Po drugi strani pa je pri starejših Ljubljančanih stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka nekoliko višja – 6,2 na 1.000 prebivalcev (slovensko povprečje je 6,1).
Dejavniki tveganja in preventiva
Telesna pripravljenost otrok je blizu slovenskemu povprečju. Vzpodbudno je, da se je v ljubljanski občini precej znižala prekomerna prehranjenost otrok.
Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v prometnih nesrečah znaša 1,3 na 1.000 prebivalcev, kar je nekoliko višje od slovenskega povprečja (1,0). Vendar pa je pozitiven podatek, da je delež prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji v Ljubljani občutno nižji od državnega povprečja.
Več novih primerov raka, manj smrti zaradi njega
Ljubljana nekoliko odstopa od povprečja po številu na novo odkritih primerov raka. Še posebej izstopa rak pljuč – v Sloveniji povprečno zabeležijo 69,91 primera na 100.000 prebivalcev, v Ljubljani pa kar 79,84. Nekoliko več kot drugod je tudi primerov raka dojke.
Pljučni rak je v 90 odstotkih primerov povezan s kajenjem tobaka, kažejo podatki NIJZ.
»Kajenje je eden najbolj preprečljivih dejavnikov tveganja,« so bili kratki in jedrnati.
Breme v tem kontekstu predstavlja tudi dejstvo, da se število kadilcev v Ljubljani skozi leta povečuje.
Na splošno pa je umrljivost zaradi vseh vrst raka v Ljubljani nižja kot v drugih slovenskih občinah, kar kaže na boljšo diagnostiko, zdravljenje in oskrbo.
Slabša udeležba v preventivnih programih
Manj dobra je informacija, da se Ljubljančani v primerjavi s povprečnim slovenskim prebivalcem nekoliko manj udeležujejo presejalnih programov, kot so Svit, Zora in Dora.
Odzivnost v Program Svit (presejanje za raka debelega črevesa in danke) znaša v Ljubljani 63,4 %, kar je nekoliko nižje od slovenskega povprečja (65,3 %). Podobno velja za Program Zora (presejanje za raka materničnega vratu), kjer je udeležba v Ljubljani 72,3 %, v Sloveniji pa 74,5 %.
Starejše novice
