Projekt ustanoviteljev Hood Burgerja, ki je stavil na avtentično mehiško kulinariko, s 1. januarjem 2026 končuje zgodbo. Odzivi javnosti so deljeni – od razočaranja do očitkov o zaprtosti ljubljanskega kulinaričnega okusa.
Ljubljana bo z začetkom leta 2026 ostala brez ene redkih restavracij, ki je prisegala na povsem avtentično mehiško ulično kulinariko.
Taqueria Unomás, ki sta jo ustanovila Klemen Ptičak in Til Pleterski, znana tudi kot ustanovitelja Hood Burgerja, je na družbenih omrežjih sporočila, da s 1. januarjem 2026 zapira svoja vrata.
»Žalostna novica – Taqueria Unomás zapira svoja vrata. Naredili smo, kar smo lahko, vendar posel preprosto ni vzdržen,« so zapisali na Instagramu in se ob tem zahvalili vsem gostom, ki so jih v preteklih letih podpirali.
Taqueria Unomás je svoja vrata odprla na ploščadi Ajdovščina, v prostoru nekdanjega lokala Plato.
S prepoznavnimi neonskimi napisi »tacos« in rdeče-belim logotipom je hitro pritegnila poglede mimoidočih, še pomembneje pa je poskušala Ljubljani približati pristne mehiške tacose, pripravljene po originalnih receptih.
Ustanovitelja sta idejo razvijala več let, znanje pa sta črpala neposredno iz Mehike, kjer sta se na izobraževalnem potovanju učila od lokalnih kuharjev.
Unomás ni ponujal prilagojenih ali »evropskih« različic tacosov, temveč takšne, kot jih poznajo na ulicah Mehike – preproste, intenzivnih okusov in brez kompromisov.
Je težava enostavno 'okus Ljubljančanov'?
A prav ta avtentičnost se je po mnenju mnogih izkazala za dvorezen meč. Ob objavi zaprtja so se na družbenih omrežjih vsuli komentarji, ki odpirajo širše vprašanje ljubljanske kulinarične scene.
Nekateri menijo, da je problem v omejenem okusu lokalnega občinstva, ki naj bi prisegalo predvsem na preverjene kuhinje – italijansko, balkansko, azijsko ali vegansko – ter težje sprejemalo nove, manj poznane koncepte.
Drugi opozarjajo, da razlogov za zaprtje ne gre poenostavljati: visoki stroški najema v središču mesta, splošna rast cen, spremenjene navade potrošnikov in dejstvo, da gre za nišno kulinariko, ki zahteva stalno in zvesto občinstvo, so dejavniki, s katerimi se danes soočajo številni gostinci.
Zgodba Taquerie Unomás tako ni le zgodba o tacosih, temveč tudi o izzivih, s katerimi se srečujejo inovativni gastronomski projekti v Ljubljani.
Mesto, ki se rado predstavlja kot odprto in kulinarično raznoliko, v praksi pogosto pokaže, da za dolgoročni uspeh ni dovolj le kakovost in avtentičnost – pomembna je tudi ekonomska realnost.
Ljubljana bo z zaprtjem Unomása izgubila delček svoje raznolikosti, vprašanje pa ostaja, ali bo prihodnji podoben projekt naletel na več razumevanja in podpore.
