Kako se je Ljubljana segrela v zadnjih petdesetih letih?
Leta 1976 je bila povprečna letna temperatura na Bežigradu 9,5 stopinje Celzija, leta 2024 13 stopinj. Letos je Ljubljana do konca septembra naštela 68 vročih dni, več kot v katerem koli letu doslej.
Leto 2026 še ni končano, a je v ljubljanskih vremenskih knjigah že pustilo sled. Avgust je bil z 25,2 stopinje najtoplejši, odkar merijo, vročinski val konec julija in v začetku avgusta pa je trajal 21 dni, dlje kot kadar koli prej. Prvih devet mesecev je bilo toplejših kot v katerem koli letu doslej, zato ni izključeno, da bo 2026 novo najtoplejše leto v prestolnici.
Toda en rekorden poletni val še ni podnebje. Zato smo pogledali daljšo zgodbo: meritve Agencije Republike Slovenije za okolje na postaji Ljubljana Bežigrad od leta 1951 do danes. Slika je jasna.
Za stopinjo in več toplejša
Najzanesljivejšo primerjavo dajejo uradne podnebne normale, tridesetletna povprečja, ki jih ARSO računa iz popravljenih in dopolnjenih nizov meritev. V obdobju 1961–1990 je bila povprečna letna temperatura na Bežigradu 10,1 stopinje, v obdobju 1991–2020 11,4 stopinje. Ljubljana se je torej med obema obdobjema segrela za 1,3 stopinje.
Zadnja leta so še toplejša. Desetletje med letoma 1971 in 1980 je imelo po izmerjenih podatkih povprečno 9,7 stopinje, zadnje desetletje, med 2016 in 2025, 12,4 stopinje. Vseh deset najtoplejših let od leta 1951 je bilo po letu 2000, devet od njih po letu 2014. Najtoplejše je bilo leto 2024 s 13 stopinjami, sledijo 2022, 2023 in 2025.
Najhladnejše leto v tem času je bilo 1956 s povprečjem 8,6 stopinje.
Vroči dnevi: iz izjeme v pravilo
Najbolj se segrevanje pozna poleti. Vroč dan je tisti, ko se ozračje segreje na 30 stopinj ali več. V sedemdesetih jih je imela Ljubljana povprečno devet na leto, leta 1978 niti enega. V zadnjih desetih letih jih je povprečno 37, štirikrat več.
Pred letom 2003 Ljubljana nikoli ni imela več kot 33 vročih dni na leto. Tistega leta jih je bilo 54, kar je ostal rekord vse do letos. Od takrat je 40 ali več vročih dni imela še v letih 2012, 2015, 2017, 2021, 2022 in 2024. Letos jih je bilo do konca septembra 68: pet maja, 15 junija, 19 julija, 24 avgusta in pet septembra.
Spremenile so se tudi noči. Tropska noč je tista, ko se ozračje ne ohladi pod 20 stopinj. V sedemdesetih jih Ljubljana tako rekoč ni poznala, v zadnjih desetih letih jih ima povprečno osem na leto, letos kar 20. Absolutni rekord ostaja 40,2 stopinje, izmerjenih 8. avgusta 2013. Pred tem je najvišja ljubljanska temperatura, 37,6 stopinje, veljala od julija 1950.
Sneg, ki ga skoraj ni več
Zime so se spremenile prav tako izrazito kot poletja. V sedemdesetih je bil Bežigrad povprečno 59 dni na leto pod snežno odejo, v zadnjih desetih letih le še 23. Leta 2025 sta bila takšna samo dva dneva, sneg pa je bil visok največ dva centimetra. Januar 2025 in februar 2024 sta minila brez snega.
Zadnja zima, ki si je zaslužila to ime, je bila 2012/13. Februarja 2013 je na Bežigradu ležalo 53 centimetrov snega. Od takrat ga ni bilo nikoli več kot 30 centimetrov. Rekord je iz leta 1952, ko je 15. februarja na Bežigradu ležalo 146 centimetrov snega.
Manj je tudi pravega mraza. Ledenih dni, ko temperatura ves dan ostane pod ničlo, je bilo v obdobju 1961–1990 povprečno 20 na leto, v zadnjih desetih letih le še pet.
V središču je še topleje
Bežigrad je uradna merilna postaja agencije za okolje, a ni najtoplejši del mesta. Raziskovalci Filozofske fakultete so pozimi 2021/22 izmerili, da je bilo središče mesta zvečer do 3,5 stopinje, zjutraj pa do pet stopinj toplejše od obrobja. Poleti so bile razlike še večje, do skoraj šest stopinj. Pozidane površine, asfalt in beton čez dan zadržijo toploto in jo ponoči oddajajo.
Mestna občina ima od julija 2024 po mestu 32 merilnikov temperature in vlage, s katerimi naj bi v treh letih natančneje izmerili mestni toplotni otok. Rezultatov še ni objavila.
Letošnje leto bi lahko postalo le eno od povprečnih
Po oceni agencije za okolje se bo ozračje v Sloveniji do konca stoletja glede na obdobje 1981–2010 segrelo še za okoli dve stopinji, če bo svet izpuste zmerno zmanjšal, in za okoli štiri stopinje, če jih ne bo. Vročih dni bo v nižinah osrednje Slovenije ob koncu stoletja ob zmernem zmanjšanju izpustov 25 do 30 več na leto, v najslabšem primeru do 60 več. Sneg bo v nižinah vse redkejši.
Če te številke prištejemo ljubljanskemu povprečju iz obdobja 1981–2010, ko je bilo 19 vročih dni na leto, bi jih imela Ljubljana ob koncu stoletja od okoli 45 do skoraj 80. Letošnjih 68 vročih dni bi bilo takrat skoraj povprečno leto.
