Pri psihiatrih so čakalne dobe krajše, a vrsta je vse daljša.
Kdor danes v Ljubljani z redno napotnico išče prvi termin pri kliničnem psihologu za odrasle, ga pri izvajalcu, ki ga kaže državni portal čakalnih dob, dobi februarja 2031. Na prvi pregled pri psihiatru pa v Sloveniji čaka 3864 ljudi, več kot kadarkoli v zadnjih dveh letih in pol.
Po pravilih bi moral pacient z redno napotnico na prvi pregled priti v največ 180 dneh, z napotnico »zelo hitro« v 30 dneh. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje in portala čakalnih dob kažejo, da sta ti meji pri duševnem zdravju pogosto le še črka na papirju.
Štiri leta namesto pol leta
Za prvo kliničnopsihološko obravnavo odraslih portal čakalnih dob za Ljubljano kaže enega javno financiranega izvajalca, Inštitut za klinično psihologijo in psihoterapijo na Savljah. Prvi prosti termin pri redni napotnici je februarja 2031, kar je okoli 1570 dni ali več kot štiri leta. Pri napotnici »hitro« je prvi termin decembra 2030, pri »zelo hitro« septembra 2030.
To pomeni, da pacient z nujnejšo napotnico, ki bi moral na vrsto priti v mesecu dni, na psihologa čaka skoraj štiri leta. Za otroke in mladostnike je prvi termin pri istem izvajalcu novembra 2029, torej čez dobra tri leta.
Tudi drugje ni bistveno bolje. Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani na svoji strani za kliničnega psihologa navaja od 500 do 520 dni čakanja pri redni napotnici in od 180 do 200 dni pri najnujnejši.
Na psihiatra čaka vse več ljudi
Pri psihiatrih so čakalne dobe krajše, a vrsta je vse daljša. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je na prvi psihiatrični pregled v Sloveniji 7. oktobra čakalo 3864 ljudi. Aprila 2024 jih je bilo 3071, lani oktobra 3018. V zadnjem letu se je število čakajočih povečalo za 28 odstotkov.
Povprečni prvi prosti termin pri redni napotnici je zdaj 156 dni, pred dvema letoma in pol je bil 129. Najbolj pa izstopajo nujnejše napotnice. Pri napotnici »zelo hitro« je povprečni prvi termin 99 dni, dovoljenih je 30. Od 1273 ljudi s tako napotnico jih je 467 že čakalo dlje, kot dovoljuje pravilnik, več kot vsak tretji.
Dejansko (realizirano) čakanje, ki ga Nacionalni inštitut za javno zdravje objavlja posebej, je nekoliko krajše od prvega prostega termina. Pri redni napotnici je bilo zadnje dejansko čakanje 125 dni, pri zelo hitri 67 dni, kar je še vedno več kot dvakrat dlje od dovoljenega.
V Ljubljani od 41 dni do več kot leta
V Ljubljani je razlika med izvajalci ogromna. Na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana je bil prvi termin 7. oktobra čez 41 dni, ne glede na stopnjo nujnosti. Pri zasebnikih s koncesijo pa po podatkih portala čakalnih dob pri redni napotnici: pri Sonartu in Medicinskemu centru Ljubljana okoli 200 dni, pri Kleliji Hrovatič okoli 383 dni, pri Majdi Kacjan okoli 444 dni. V Zdravstvenem domu za študente je prvi termin čez 218 dni.
Železniški zdravstveni dom Ljubljana na spletni strani psihiatrične ambulante za prvi pregled navaja 106 dni čakanja pri napotnici »zelo hitro«, 199 dni pri »hitro« in 261 dni pri redni.
Za prvi pregled zato velja preprosto pravilo: splača se pogledati na portal čakalnih dob in poklicati več izvajalcev, ne le najbližjega.
Zakaj se vrsta ne krajša
Strokovnjakov je premalo. Po podatkih, ki jih je maja lani navedla Zdravniška zbornica, je imela Slovenija 197 specialistov klinične psihologije in 176 specializantov ter 271 psihiatrov in 47 otroških psihiatrov. Država vsako leto financira 20 novih specializacij iz klinične psihologije, specializacija pa traja štiri leta.
V Ljubljani manjka tudi mreža, ki bi ljudi prestregla prej. Centrov za duševno zdravje odraslih, kamor je mogoče priti tudi brez napotnice, v prestolnici ni niti enega, čeprav jih je nacionalni program predvidel štiri. Od šestih načrtovanih centrov za otroke in mladostnike delujeta dva, oba v Zdravstvenem domu Ljubljana.
Potreba medtem raste. Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov so leta 2024 obravnavali 27.339 otrok, leta 2021 10.712, je za Svet24 navedel Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kaj lahko naredite
Če čakanje preseže dovoljeno dobo, mora izvajalec pacientu ponuditi drugega izvajalca s krajšo čakalno dobo, če takega v Sloveniji ni, pa ga napotiti na nacionalno kontaktno točko za čezmejno zdravljenje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pravica ne velja, če pacient vztraja pri točno določenem zdravniku. Informacije daje kontaktni center Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na 01 30 77 300.
Napotnico je treba oddati pravočasno: s stopnjo »zelo hitro« v sedmih dneh, s stopnjama »hitro« in »redno« v 21 dneh. Pri psihologih napotnice pogosto triažirajo, zato se lahko stopnja nujnosti spremeni.
Ura pri zasebnem psihologu ali psihoterapevtu stane večinoma od 60 do 80 evrov, razpon pa sega od okoli 50 do 120 evrov. Zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo uredil poklic psihoterapevta, se začne uporabljati aprila 2027.
Kdor je v stiski zdaj, lahko pomoč dobi tudi brez napotnice in čakanja.
Na dolge vrste so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozorili v Zvezi organizacij pacientov Slovenije, na Teološki fakulteti, ljubljanski podružnici Univerze Sigmunda Freuda in v Združenju zakonskih in družinskih terapevtov.
»Otroštvo ne more čakati do leta 2029. Duševna stiska ne more čakati do leta 2031,« so zapisali v skupni izjavi.
Kako smo računali? Podatki o psihiatrih so iz tedenskih poročil Nacionalnega inštituta za javno zdravje za storitev prva psihiatrična obravnava in veljajo za vso Slovenijo. Prvi prosti termin je povprečje terminov, ki jih objavijo izvajalci. Septembra 2024 se je spremenil način štetja ljudi, ki čakajo predolgo, zato teh številk pred tem in po tem ne primerjamo.
Termini za psihologe in posamezne ljubljanske izvajalce so s portala čakalnih dob na dan 14. oktobra 2026 in se lahko spreminjajo.
