Zbiramo informacije o posledicah požara na kakovost zraka, pitno vodo, povrtnine …
Preverili smo, na kaj morajo biti občani pozorni po velikem požaru, kakršen je včeraj prizadel skladišče Spara v BTC Ljubljana.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je za Ljubljanainfo danes pojasnil, da je na območjih Fužin, Štepanjskega naselja, Most, Golovca, Kodeljevega, Zadobrove – Polja ter Sneberij – Zaloga smiselno dosledno upoštevati napotke za prebivalce ob oziroma po izpostavljenosti dimu požara.
Hrano, ki je bila neposredno izpostavljena dimu, je treba zavreči, sporočajo. Prav tako je treba zavreči vso zelenjavo in sadje - tisto, kar kljub zimskim razmeram še uspeva na vrtovih in poljih.
To so denimo radič, zimska solata, brstični in listnati ohrovt, por, koren, od sadja pa je to ta hip samo kaki, morda ima kdo na prostem še vedno citruse, vendar so te večinoma ljudje že umaknili v notranjost, saj ne prenašajo dobro zimskih temperatur.
Por in koren, torej zelenjava s podzemnim plodom, ni problematična za uživanje. Nadzemni plodovi pa so problematični, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Takšno zelenjavo je treba porezati in zavreči med mešane komunalne odpadke, ne v kompost ali med biološke odpadke. Ponovno zrasla zelenjava je varna za uživanje, so še dejali.
Kaj je problem?
Kot dodatno pojasnjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje, se dim, saje in manjši delci, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, posedajo na tla in na rastline.
Njihovo priporočilo je jasno:
Če so na zelenjavi z vrtov vidne saje oziroma usedline, ni primerna za uživanje. Enako velja tudi za območja, kjer se je zadrževal dim – tam priporočajo, da vrtnin, ki so trenutno še na prostem in primerne za uporabo, ne uporabljamo.
Ker je na omenjenih območjih tudi več kmetij, ki svoje pridelke dobavljajo trgovinam, drugim prodajalcem in jih prodajajo na tržnicah, prebivalce in potrošnike zanima, kako naj ravnajo potrošniki in pridelovalci.
Odgovore na ta vprašanja pridobivamo pri upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Kmetijskem inštitutu Slovenije ter kmetijsko-gozdarskih zavodih. O njihovih pojasnilih bomo bralce obvestili takoj, ko jih prejmemo.
Voda in zrak
Iz javnega podjetja Voka Snaga so na vprašanje, ali je voda iz javnega vodovodnega sistema na prizadetih območjih varna za pitje in uporabo ter ali so bili po požaru izvedeni kakršni koli dodatni nadzori ali preventivni ukrepi, sporočili, da požar v ljubljanskem BTC na varnost oskrbe s pitno vodo ni vplival.
»Lokacija požara je oddaljena od črpališč vodnih virov in tveganja za onesnaženje podzemne vode zaradi gašenja ni.
Na skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ni vplival niti povečan odvzem pitne vode iz javnega vodovodnega sistema ni vplival,« so povedali za Ljubljanainfo.
Od Agencije Republike Slovenije za okolje smo pridobili informacije o kakovosti zraka. Povedali so, da so včerajšnje meteorološke meritve pokazale šibke vetrove iz severnih in severovzhodnih smeri v popoldanskem času, zato je imel požar v skladišču Spara na Letališki cesti v Ljubljani največji vpliv na onesnaženost zraka na območjih južno in jugozahodno od požara - Fužine, Štepanjsko naselje, Kodeljevo, Moste).
»Najvišje ravni delcev so bile izmerjene v popoldanskem času na merilnem mestu Zadobrova, v poznih popoldanskih urah pa je bil manjši vpliv zaznan tudi na območju Bežigrada.
Na najbolj prizadetih območjih se meritve ne izvajajo, sklepamo pa, da so bile tam koncentracije delcev zelo visoke.
Danes so ravni delcev na vseh merilnih mestih nizke, zato vpliva požara v Ljubljani ni več zaznati,« so povedali.
Posredovali so tudi karto, ki prikazuje potovanje zračne mase pri tleh od požara (rdeč križec) pri različnih začetnih časih (14. december ob 12., 14., 16. in 18. uri). Križci na modrih črtah prikazujejo lokacijo zraka za vsako nadaljnjo uro.
