Pritisk na tipko ali prečkanje pri rdeči, dilema pešcev na Litijski

Če vi niste sposobni iz zapisanega članka in mojega komentarja razbrati v čem konkretno je problem, vam predlagam, da ne komentirate in smetite digitalnega vesolja.

Prav nikjer nisem trdil, da nisem sposoben pritisniti tipke: še več, tipke v obče rad pritiskam in z lahkoto jo pritisnem tudi brez da lezem z bicikla. Ampak nerad pa pritiskam tipke za brezveze. In semafor, kjer pešci in kolesarji dobijo zeleno le če (pravočasno!) pritisnejo tipko, medtem ko avtomobili za isto smer dobijo zeleno skladno z intervalom, je primer butaste implementacije prometne rešitve, ki si jo lahko zamisli in udejani le metuzalem z miselnostjo preteklih časov, ko je bil avto kralj, pešci in kolesarji pa degradirani na z izpušnimi plini prekajene tretjerazredne prometne udeležence. V bolj naprednih družbah se je ta trend k sreči že obrnil, ampak v Ljubljani smo tozadevno pač nekaj desetletij v zaostanku.

Če do sem še vedno nisem dovolj dobro pojasnil in ne razumete problema, pa še konkretno za križišče v članku: za vozilo, ki pripelje iz Hruševske ceste in želi prečkati Litijsko cesto ter nadaljevati vožnjo na Parmsko cesto, bo na semaforju zelena skladno z intervalom - če vozilo pripelje do križišča ravno ko sveti zelena, se pač zapelje čez brez ustavljanja in čakanja. To je normalen in logičen način delovanja semaforjev in nasploh prometa.
Obratno pa v tem konkretnem križišču velja za pešca, ki želi na tem istem križišču prečkati Litijsko: ta ne bo nikdar prišel na zeleno, ker mora za zeleno vedno prej pritisniti tipko in čakati (no, razen če je tipko prej pravočasno pritisnil že kdo drug...). Če malce zamudi, bo za razliko od avtomobilom čakal na naslednji interval. Taka rešitev je glupa, občina pa jo zagovarja z večjo pretočnostjo motornega prometa.