Med vzpostavljanjem javnega reda na neprijavljenem množičnem protestnem shodu 5. oktobra v Ljubljani so policisti prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito, je ocenila petčlanska strokovna komisija.
»Prisilna sredstva uporabili skladno z zakonsko podlago«
»Komisija je mnenja, da so policisti navedena prisilna sredstva uporabili skladno z zakonsko podlago, saj na drugačen način in s predhodno izvedenimi policijskimi pooblastili (opozorila, ukazi, telesna sila, potiskanje množice) in drugimi ukrepi (taktična postavitev policistov, število policistov in število protestnikov …), ne bi mogli opraviti policijskih nalog,« je komisija zapisala v poročilu.
Zapisali so tudi, da so policisti uporabili prisilna sredstva, s katerimi so lahko opravili policijske naloge z najmanjšimi škodljivimi posledicami:
»Policisti so prisilna sredstva uporabili v skladu s pravili policijske stroke, z uporabo pa so prenehali takoj, ko je bil javni red vzpostavljen (več posnetkov s telesnih kamer, kjer vodje ukažejo prekinitev uporabe plinskih sredstev).«
Po njihovem je bila »uporaba prisilnih sredstev primerna, nujna, neizogibno potrebna, ter v sorazmerju z ustavno dopustnim ciljem - vzpostavitvijo javnega reda, ki je bil huje in množično kršen«.
Nepravilnosti pri ravnanju policistov
Je pa strokovna komisija v poročilu opozorila tudi na določene nepravilnosti.
Komisija je mnenja, da je na velikem številu pridobljenih posnetkov osebnih telesnih kamer, ki so jih posneli pripadniki posebne policijske enote vidna le uporaba prisilnih sredstev, »niso pa posnete kršitve, kar lahko v določenih primerih poraja dvom ali je do množičnih kršitev sploh prišlo (predvsem gre za posnetke podnevi)«.
»Prav tako je na posnetkih malokrat slišati povelje, da se z uporabo prisilnih sredstev preneha,« še policiste opozarja komisija.
Komisija je tudi mnenja, da »na Celovški cesti ni bilo nobenih razlogov, da se množico iz specializiranega vozila z vodnim topom ne opozori na uporabo prisilnih sredstev, pa le to ni bilo storjeno«.
Kot nestrokovno je komisija prav tako ocenila dogodek, ko so pripadniki posebne policijske enote Policijske uprave Ljubljana iz smeri Čopove ulice – ne glede na dogajanje – proti Prešernovem trgu izstreljevali plinske naboje. Komisija je okarala napačno izbira nabojev z daljšim dometom, ki so padali na ta trg, kjer pa ni bilo nikogar, ki bi kršil javni red in mir, saj je bil trg skoraj prazen.
Komisija je ob pregledu posnetkov na Kongresnem trgu, kjer so takrat delovali pripadniki Policijske uprave Ljubljana – Policijska postaja Ljubljana Moste ugotovila, da ni bilo nobenih pogojev za izstreljevanje plinskih sredstev – plinskih nabojev, saj na posnetkih ni videti prav nobene kršitve, kaj šele množične kršitve javnega reda.
Ker komisija v opisanem primeru ni mogla ugotoviti zakonskih pogojev za opisan primer uporabe prisilnih sredstev, predlaga, da se poročilo in preučitev primera odstopi pristojni službi generalnega direktorja policije.
Komisijo imenoval Olaj
Komisijo je po shodu imenoval generalni direktor policije Anton Olaj, da bi celovito preverila vse okoliščine uporabe prisilnih sredstev, med drugim tudi sredstev zoper množico – vodni curek, konjenica, posebna motorna vozila ter plinska in druga sredstva za pasivizacijo na podlagi 90. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Poročilo komisije z dne 24. novembra so na spletni strani policije objavili celoti, zapisali so, da je »anonimizirano le v delu, kjer so navedeni osebni podatki in kjer sta opisani taktika in metodika dela policije, kar je v skladu s Pravilnikom o zaščiti podatkov policije varovan podatek«.
Starejše novice
