Stanovalci centra na nogah: »Pobuda občine je v posmeh stanovalcem, gre za formalizacijo kršitev«

Stanovalci centra Ljubljane se že leta bodejo z Mestno občino Ljubljana glede hrupa, ki prihaja iz zvočnikov številnih gostinskih vrtov, ki so običajno na javnih površinah, predvsem ponoči, po 22. uri, ko naj bi veljalo, da se s hrupom ne moti sosedov in je čas za mir in počitek - razen če seveda nimajo podaljšanega obratovanja do 24. ure.

»Kot stanovalec starega mestnega jedra dajem pobudo, da občina sprejme ukrepe za zmanjšanje zvočne obremenitve v centru. 

Zlasti nepotrebni so zvočniki na javnih površinah oziroma ozvočenje, ki s hrupom sega na javno površino.

Zaradi pasivnosti Mestne občine Ljubljana smo vsi že ob zdravje, si sploh predstavljate kako je poslušati hrup ves dan, vključno ponoči? Prav tako zahtevam da zavrnete kakršnekoli predloge za dodatno zvočno obremenjevanje mesta,« se je glasila pritožba.

Z mestne uprave so stanovalca napotili na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo, kamor naj bi se s čim več relevantimi podatki pritožil.

Tako stanovalci in občina glede hrupa ostajajo na različnih bregovih oziroma, kot kaže, namerava občina celo legalizirati zvočnike gostinskih lokalov na javnih površinah.

»Na pristojni oddelek Mestne občine Ljubljana je bila dana pobuda za spremembo urbanističnega soglasja, po katerem bi bili izrecno dovoljeni zvočniki na javnih površinah v okviru gostinskih vrtov. O pobudi bo odločeno najpozneje do januarja 2025,« so sporočili z Mestne uprave Ljubljana.

Besni stanovalec je takšno potezo občine komentiral: 

»Zapisali ste, da naj bi bila dana neka pobuda za spremembo urbanističnega soglasja za legalizacijo zvočnikov na gostinskih vrtovih. 

Glede na vse pritožbe meščanov glede hrupa dajem pobudo da tako zahtevo nemudoma zavrnete, saj nam Mestna občina Ljubljana s svojo neaktivnostjo glede hrupa povzroča že dovolj škode, v kolikor boste podprli dodatno nameščanje zvočnikov pa boste aktivno soodgovorni za vso premoženjsko in nepremoženjsko škodo ki nastaja nam stanovalcem.«

Dodaja, da je omenjena pobuda »zgolj posmeh vsem stanovalcem, ki ne morejo normalno živeti v lastnih domovih in formalizacija kršitev, ki v normalnih mestih ne bi niti prišla v obravnavo. Pričakujemo, da boste v okviru obravnave pobude odprli javno razpravo in nas povabili na sestanek, saj gre za nedopusten poseg v pravico do miru in počitka!«

Namreč, občina se celo zavzema za prepoved zvočnikov, ki jih uporabljajo turistični vodiči z argumentom, da je moteče za stanovalce, torej za prepoved občasnih motenj s hrupom, po drugi strani pa razmišlja o spremembi urbanističnih pogojev, da bi omogočali stalen, moteč hrup iz zvočnikov gostincev na javnih površinah.

Kdo je pobudnik ideje, da bi gostinci lahko nameščali zvočnike na javnih površinah, občina zaradi varstva osebnih podatkov ne sme razkriti, so jasni na ljubljanski občini. 

Raje svetujejo samoiniciativno pot na sodišče

»Seznanjamo vas, da imate za uveljavljanje svojih pravic odprto tudi sodno pot dokazovanja prekomernih imisij po 75. členu Stvarnopravnega zakonika zoper lastnika lokala, kjer je potrebno sodišče prepričati, da hrup lokala presega krajevno običajno mejo, katera je običajna za center mesta.«

Decembra lansko leto je Mestna občina Ljubljana namreč zapisala, da na javnih površinah v sklopu gostinskih vrtov zvočnikov sploh ne bi smelo biti. Takrat je občina tudi obveščena o vsaj desetih lokacijah, ki so problematične za meščane, ki prebivajo v centru in z majem letos naj bi Inšpektorat začel z akcijo nadzora. Zdaj, v septembru, rezultatov še niso objavili.

»Podrobnosti posameznega nadzora na tem portalu nikakor ne moremo razkrivati,« so zapisali v odgovoru na Pobudah meščanov na spletni strani Mestne občine Ljubljana.  

Dodali so še, da so predstavnikom civilne iniciative Ljubljana brez hrupa, smo marca letos posredovali vabilo na sestanek, ki pa ga se niso udeležili.

 Lokali niso opravili zahtevanih meritev

Oktobra lansko leto pa je Inšpektorat za okolje in energijo v nadzorih lokalov ugotovil več kršitev glede meritev hrupa, ki jih morajo imeti opravljene za zvočne naprave v uporabi zunaj stavbe. Lokali niso opravili zahtevanih meritev. 

Samo v nadzorih v središču Ljubljane je inšpekcija odkrila 14 lokalov, ki za zvočne naprave zunaj stavbe niso imeli opravljenih meritev hrupa. Vsem so z odločbami odredili izvedbo meritev hrupa in seznanitev inšpektorata z ugotovitvami. Ker meritve niso pokazale preseganj mejne vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, inšpektorat postopkov ni nadaljeval.

Vsak upravljavec vira hrupa, ki upravlja naprave, ki povzročajo hrup, mora zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa, so pojasnili na inšpektoratu.

Pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ki je upravljavec vira hrupa, a ne izvaja obratovalnega monitoringa, lahko oglobijo z globo od 4000 evrov do 40 tisoč evrov.

Uredba določa, da se med vire hrupa uvrščajo tudi gostinski lokali, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave. 

Ugotovitve po navedbah inšpektorata kažejo, da gostinski lokali, ki zunaj stavbe uporabljajo zvočne naprave, zanje praviloma ne zagotavljajo niti prvega ocenjevanja hrupa niti pozneje občasnega ocenjevanja hrupa v okviru obratovalnega monitoringa.

Kaj se bo zgodilo januarja, če bo uredba prišla v veljavo, se še sprašujejo Ljubljančani, ki tudi po 22. uri zvečer poslušajo tresenje šip v oknih in jok dojenčkov zaradi do konca glasnosti navite glasbe, predvsem basov, v lokalu na njihovi ulici, ploščadi? 

Bo center na koncu prepuščen turistom in Airbnb popotnikom, kot že lahko vidimo ponekod v tujini, meščani pa bodo iz centra pobegnili?