Starejši občan opozarja, da mestni avtobusi pogosto ne ustavljajo tik ob robniku, kar je precej nevarno za starejše občane, ki težko hodijo in skačejo.
Tisti potniki mestnega avtobusnega prometa, ki so že malo bolj v letih in stopnic ne preskakujejo kot najstniki, so v teh dneh odprli vprašanje, ki zadeva varnost in dostopnost mestnega potniškega prometa.
Občan je opozoril, da številni avtobusi na postajališčih ustavljajo pol metra do meter stran od robnika, zaradi česar je izstop in vstop za starejše potnike lahko nevaren.
»Res me zanima, zakaj velika večina avtobusov ustavlja na postajališčih pol metra do meter od robnika pločnika. In potem je potrebno sestopiti pol metra v globino,« je zapisal v svoji pobudi.
»Za mlajše ni problem, za starejše pa je«
Po njegovih besedah takšna praksa za mlajše potnike morda ne predstavlja večje težave, za starejše pa pomeni resno oviro.
»Za mlajše to ni problem, starejšim pa nam predstavlja polmetrski skok v prazno večjo in manjšo težavo,« opozarja.
Ob tem se sprašuje, ali je takšno ustavljanje sploh smiselno:
»V kolikor ne morejo ustavljati tako, da normalno sestopimo iz avtobusa, je potem vseeno, če avtobusi ustavljajo na sredini ceste.«
Gre za vprašanje, ki presega zgolj udobje – dotika se varnosti, dostopnosti in spoštovanja standardov javnega prevoza, še posebej za starejše in gibalno ovirane osebe.
Odgovor prevoznika: Vozniki morajo ustaviti čim bližje robniku
Na pobudo je odgovoril Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet, v imenu izvajalca mestnega potniškega prometa, družbe Javno podjetje Ljubljanski potniški promet.
V odgovoru so zapisali:
»Vozniki morajo avtobus ustaviti čim bližje robniku, kadar to prometne in varnostne razmere dopuščajo.«
Ob tem so dodali, da je bila prijava preveč splošna, da bi lahko preverili konkretne okoliščine.
»Ker je vaše vprašanje oziroma zapis zelo splošen in ne vsebuje konkretnih podatkov (lokacija, linija, datum, ura in podobno), žal težko podamo vsebinski komentar ali preverimo okoliščine posameznega primera.«
Sistemska težava ali posamični primeri?
Vprašanje ostaja odprto: gre za posamezne primere, povezane s prometnimi razmerami, parkiranimi vozili ali infrastrukturo postajališč, ali pa za širšo prakso, ki bi zahtevala dodatni nadzor in usposabljanje voznikov?
V mestnem središču, kjer je velik delež starejših prebivalcev in kjer se spodbuja uporaba javnega prevoza, je ustavljanje tik ob robniku ključno za varno in dostojno uporabo storitve.
Občanov zapis tako odpira širšo razpravo o kakovosti mestnega prometa – ne le o točnosti in frekvenci voženj, temveč tudi o osnovni varnosti pri vstopanju in izstopanju.
Bo potrebnih več konkretnih prijav z navedbo linij in lokacij, ali pa bi moral prevoznik sam preveriti prakso na terenu? To vprašanje za zdaj ostaja brez jasnega odgovora.
