Kako hitro mora mesto rasti in koliko stanovanj bi morali zgraditi?
Junija je mestna občina v vsa gospodinjstva poslala revijo Supermesto, v kateri predstavlja Vizijo Ljubljana 2045. Med načrti za nove parke, baterijski tramvaj in novo četrt v Stanežičah sta dve številki, ki se tičeta vseh. Ljubljana bo do leta 2045 »pripravljena sprejeti približno 450.000 prebivalcev in še 150.000 dnevnih obiskovalcev«, v njej pa bo »mogoče zgraditi 45.000 novih, večino tržnih stanovanj«.
Prvega januarja letos je imela Ljubljana 302.826 prebivalcev. Do 450 tisoč jih manjka 147 tisoč, kar je skoraj polovica današnjega mesta in več, kot ima prebivalcev Maribor.
Kaj bi bilo potrebno, da bi se to zgodilo? Številke smo primerjali s podatki statističnega urada, s starimi popisi in z rastjo drugih evropskih mest.
Najprej pošteno
V reviji ne piše, da bo Ljubljana imela 450 tisoč prebivalcev, ampak da jih bo pripravljena sprejeti. Gre torej za zmogljivost mesta, ne za napoved. Od kod številka, revija ne pojasni, javne razlage nismo našli niti pri mestni občini niti pri podžupanu Roku Žnidaršiču, ki je vodil pripravo vizije.
Ista revija v uvodu sicer zapiše, da vizija izhaja iz prepričanja, »da več ni vedno tudi bolje ter da je dolgoročna kakovost življenja pomembnejša od hitre rasti«.
Sedem tisoč ljudi več, vsako leto
Da bi imela Ljubljana leta 2045 450 tisoč prebivalcev, bi morala rasti za 2,1 odstotka na leto. V zadnjih petih letih je rasla za 0,56 odstotka, v zadnjih desetih za pol odstotka. Potrebni tempo je skoraj štirikrat hitrejši.
V ljudeh to pomeni okoli 7750 novih prebivalcev vsako leto. Zadnjih pet let jih je mesto pridobivalo okoli 1700 na leto. Lani 2.474, pa še to le zaradi priseljevanja iz tujine. Z drugimi slovenskimi občinami je Ljubljana lani izgubila 1181 ljudi, umrlo jih je 95 več, kot se jih je rodilo.
Če bi Ljubljana rasla tako kot zadnjih pet let, bi jih imela leta 2045 okoli 337 tisoč.
Tako hitro ni rasla niti v sedemdesetih
Ljubljana obdobje zelo hitre rasti že pozna. Na območju današnje mestne občine je med letoma 1948 in 1981 število prebivalcev naraslo s 123 tisoč na 265 tisoč. V šestdesetih je mesto vsako leto dobilo okoli 4760 prebivalcev in raslo za dva in pol odstotka na leto, v sedemdesetih okoli 4730 prebivalcev, kar je bilo skoraj dva odstotka na leto. Bil je čas velikih novih sosesk in množičnega priseljevanja.
Po letu 1981 se je rast skoraj ustavila. Med popisoma leta 1991 in 2002 se je število prebivalcev celo zmanjšalo, s 274 tisoč na 266 tisoč.
Za 450 tisoč bi morala Ljubljana rasti malo hitreje kot v sedemdesetih in vsako leto dobiti več ljudi kot kdaj koli doslej, odkar imamo podatke.
2370 stanovanj na leto
Novi prebivalci potrebujejo stanovanja. 45 tisoč stanovanj v devetnajstih letih pomeni okoli 2370 na leto. Lani je bilo v Ljubljani dokončanih 781 stanovanj, v zadnjih petih letih povprečno 645 na leto. Vizija torej računa na gradnjo, ki je skoraj štirikrat hitrejša od današnje.
Odkar statistični urad vodi podatke za mestno občino, torej od leta 1995, Ljubljana tolikšne gradnje ni dosegla niti enkrat. Največ stanovanj, 1602, je bilo dokončanih leta 2007, tik pred finančno krizo. Leta 2013 jih je bilo samo 130.
Za primerjavo: v vsej Sloveniji je bilo lani dokončanih 5087 stanovanj. Ljubljana bi jih morala vsako leto zgraditi skoraj pol toliko, kot jih danes zgradi cela država.
Takšen tempo je Ljubljana nazadnje poznala v sedemdesetih. Po popisnih podatkih se je med letoma 1971 in 1981 število stanovanj na širšem ljubljanskem območju povečevalo za okoli 2800 na leto, strokovna podlaga za mestni prostorski načrt iz leta 2007 piše celo o več kot tri tisoč stanovanjih na leto. Od takrat se to ni več zgodilo.
Računica, ki se ne izide
Za naslednjo težavo ne potrebujemo ne preteklosti ne drugih mest. Dve številki iz iste vizije se med seboj ne ujemata.
Leta 2021 je bilo v Ljubljani 129.816 stanovanj in 294.464 prebivalcev, torej nekaj več kot dva človeka na stanovanje. Povprečno ljubljansko gospodinjstvo ima 2,2 člana. 45 tisoč novih stanovanj bi tako zadoščalo za okoli sto tisoč ljudi, kar bi mesto pripeljalo do približno 400 tisoč prebivalcev, ne 450 tisoč.
Za 147 tisoč novih prebivalcev bi pri sedanji gostoti potrebovali okoli 65 tisoč stanovanj. Če bi jih bilo 45 tisoč, bi morale v vsakem živeti več kot tri osebe.
Gospodinjstva pa so vse manjša. Leta 2011 je imela Ljubljana 119.281 gospodinjstev na 280 tisoč prebivalcev, kar je 2,35 člana na gospodinjstvo, deset let pozneje 2,2. Za isto število ljudi je potrebnih vse več stanovanj.
Na razkorak je na ponedeljkovem soočenju Zorana Jankovića, Luke Mesca in Antona Ropa opozoril prav slednji. Kot je povzela RTV Slovenija, je izpostavil škarje, ki se razpirajo med vizijo 450 tisoč prebivalcev in načrtom za 45 tisoč novih stanovanj, saj bi ob takšni rasti ostal velik primanjkljaj stanovanj.
Del novih prebivalcev bi seveda lahko živel v stanovanjih, ki so danes prazna. Ob popisu leta 2021 je bilo v Sloveniji nenaseljenih 19,2 odstotka stanovanj, ločenega podatka za Ljubljano nismo našli.
Tako hitro ne raste nobeno primerljivo mesto
Preverili smo, kako so v zadnjem desetletju rasla druga srednje- in severnoevropska mesta. Nobeno ni doseglo dveh odstotkov na leto. Najhitreje je rasel Bratislavski kraj s 1,65 odstotka, deloma zaradi popravka ob popisu, København s 1,35, Dunaj z 1,22 in Praga z 1,05 odstotka.
München je rasel približno tako kot Ljubljana, Zagreb in Budimpešta se manjšata.
Tudi projekcije ne kažejo v to smer. Po zadnji projekciji Eurostata bo Slovenija največ prebivalcev imela leta 2029, potem se bo število zmanjševalo. Za vso osrednjeslovensko regijo, v kateri je 25 občin, je Eurostat do leta 2045 predvidel okoli 13 tisoč prebivalcev več, osnutek državne strategije regionalnega razvoja okoli 31 tisoč več do leta 2050.
Vizija računa na 147 tisoč več samo v Ljubljani.
Če bi se uresničila, bi v prestolnici živel vsak peti prebivalec Slovenije. Danes vsak sedmi.
Napovedi so se že zmotile
To pa še ne pomeni, da je 450 tisoč nemogoče. Napovedi o Ljubljani so se že zmotile, in to v drugo smer. Občinski prostorski načrt iz leta 2010 je ob predpostavki tisoč priseljenih prebivalcev na leto ocenil, da bo imela Ljubljana do leta 2027 približno 250 tisoč prebivalcev, in zapisal, da razvoja mesta »ni smiselno vezati na močno rast števila prebivalcev«. Danes jih ima več kot 300 tisoč. Strokovna podlaga iz leta 2007 je ob takratnih trendih napovedovala celo upad.
Mesto je presenetilo predvsem s priseljevanjem iz tujine. Prav tega pa nobena mestna občina ne more načrtovati.
150 tisoč obiskovalcev je že tu
Druga številka iz vizije je manj presenetljiva. 150 tisoč dnevnih obiskovalcev, ki jim bo mesto omogočilo hiter dostop za delo in študij, ima Ljubljana skoraj že danes.
Po podatkih statističnega urada se vsak dan na delo pripelje okoli 142.400 ljudi iz drugih občin, mestna občina v raziskavi potovalnih navad navaja še okoli 40 tisoč študentov. Prostorski načrt je že leta 2010 zapisal, da je v Ljubljani ob delavnikih »celo nad 400.000 ljudi«.
Kdor zjutraj stoji v koloni na Dunajski ali Celovški, mesto s 450 tisoč ljudmi torej podnevi že pozna. Da bi toliko ljudi v njem tudi živelo, bi morala Ljubljana graditi hitreje kot kadar koli doslej.
