Dunaj ima Café Central, Trst Antico Caffè San Marco, Budimpešta New York Café ... Pa Ljubljana, ali sploh premore pravo klasično kavarno?
Da Ljubljančani uživamo v pitju kave in vseh aktivnostih, ki sodijo zraven, je nesporno dejstvo. Po poročanju portala Zgodovina na dlani je o pitju kave pisal že Valvasor, prvo kavarno pa je Ljubljana dobila davnega leta 1713.
Proti koncu 19. stoletja je v Ljubljani delovalo že 14 kavarn, število pa se je še povečalo po prvi svetovni vojni.
Zahajanje v kavarne je bilo tedaj priljubljeno razvedrilo premožnejših moških, ki so, kot je zapisal Damjan Ovsec v knjigi Oris družabnega življenja v Ljubljani od začetka dvajsetega stoletja do druge svetovne vojne, tam najraje zbirali okoli šestih popoldne.
Sploh ni bilo nujno, da so naročili kakšno pijačo - nekateri so v kavarne zahajali tudi samo zato, da so tam prebirali tisti čas najbolj priljubljene časopise, na primer Wiener Journal, Der Welt Spiegel in druge.
Evropa in Narodna kavarna
Najbolj priljubljena kavarna tistega časa je bila Evropa na Gosposvetski cesti, na prelomu 19. in 20. stoletja pa ji je primat prevzela Narodna kavarna, prva slovenska kavarna v Ljubljani, ki je stala poleg Kazine.
V novi kavarni se je razvilo živahno življenje, postala je središče slovenske Ljubljane. Tu so se sestajali politiki in literati, umetniki in advokati, trgovci in uradniki na raznih krožkih in zborovanjih.
V zgradbi, ki so jo pozneje porušili, se je odvil velik del vsakdanjega slovenskega narodnega življenja pred vojno: v njej so potekali prvi sestanki raznih krožkov; v obdobju septembrskih demonstracij po ljubljanskih ulicah leta 1908 je bila Narodna kavarna zbirališče vseh sodelujočih.
Obiskovalci so radi zahajali tudi v kavarno Union, ki je spadala k takrat najmodernejšemu hotelu Union, poleg tega pa še v Emono, Merkur, Štrukelj in Slon.
Do leta 1940, prav tako navaja portal Zgodovina na dlani, je Ljubljana imela že 23 kavarn. Večina kave je prihajalo iz Trsta, v kavarnah pa so se zbirali intelektualci, umetniki, premožnejši in ostali napredno misleči ljudje.
A po drugi svetovni vojni se je število kavarn v Ljubljani začelo zmanjševati. Socializem ni bil naklonjen klasičnim meščanskim kavarnam, čeprav je druženje in srečevanje ob kavi seveda ostalo, le da v drugačni obliki.
Kaj pa danes?
Četudi je kotičkov, kjer lahko v Ljubljani spijemo dobro kavo, v prestolnici danes kar nekaj, je Ljubljančane, predvsem tiste starejše generacije, pogosto slišati tarnati, da mesto ne premore 'prave' kavarne.
Pri tem imajo najbrž pritoževalci v mislih prav kavarne, urejene v duhu tistih, ki so cvetele v prvi polovici prejšnjega stoletja.
Edina kavarna, kjer je še čutiti duh preteklega časa, je kavarna Union, ki svoj prostor na Miklošičevi cesti 1 v Ljubljani zaseda že od leta 1905 in se je edina uspela obdržati.
Pred kratkim je bila prenovljena, tako da poleg osvežene podobe zdaj ponujajo tudi zajtrke za zunanje obiskovalce, je pa tudi ena redkih kavarn, kjer še lahko opazimo obiskovalce, ki ob čaju ali kavi listajo dnevne časopise.
Ljubljančanke in Ljubljančani med lokali v centru mesta, ki, četudi odprti v zadnjih nekaj letih, prav tako premorejo nostalgični duh tradicionalnih kavarn, radi navajajo še kavarno Drama, kavarno Zvezda Slon, ki se nahaja v prostoru, kjer je prej leta delovala legendarna Slonova kavarna, kavarno STOW v Mestnem muzeju in kavarno Moderne galerije, ki spadata med kavarne z modernejšim interierjem, ter slaščičarno in kavarno Lolita.
Pa vi, ste s ponudbo ljubljanskih kavarn zadovoljni ali mislite, da bi morali v prestolnico spet vrniti več tradicionalnih kavarn, v katerih se čas ustavi in ki bi se tudi z interierjem poklanjale minulim časom?
Katera je vaša najljubša, nam sporočite v spodnji anketi.
