Univerzitetni klinični center Ljubljana pridobiva še zadnja dovoljenja za začetek tega zdravljenja.
Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana je v postopku pridobivanja zadnjih dovoljenj regulatornih organov, potrebnih za začetek celičnega zdravljenja rakavih krvnih bolezni z napravami za proizvodnjo celic CAR-T.
Osebje, ki bo upravljalo aparate, se dodatno usposablja tudi v tujini, večino potrebnih veščin pa so usvojili že med delom na kliničnih oddelkih univerzitetnega kliničnega centra.
Kot so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana navedli za STA, imajo na kliničnem oddelku za hematologijo tri naprave Prodigy iz naslova donacij za proizvodnjo celic CAR-T.
Dve po pogodbi uporablja Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, kjer so v prostorih bivše Semenarne na Dolenjski cesti v zadnjem letu v rekordnem času vzpostavili proizvodne prostore s posebnimi zahtevami glede čistosti.
Tretji aparat Prodigy čaka, da v univerzitetnem kliničnem centru vzpostavijo zahtevane čiste prostore. To naj bi se zgodilo v letu dni in tako bosta v Sloveniji dve proizvodni mesti. V univerzitetnem kliničnem centru bo proizvodno mesto v prostorih kliničnega oddelka za hematologijo.
Nekatere informacije, da naj bi primanjkovalo usposobljenega osebja za upravljanje s tovrstnimi napravami, v univerzitetnem kliničnem centru zanikajo. »Že dolgo se izobražujejo in kot vrhunec zajemajo znanje pri profesorju Halvardu Boenigu v njegovem centru za celično zdravljenje v Frankfurtu,« so pojasnili.
»So pa takšne besede zlonamerne in plod tistih, ki niso hoteli ali še bolj natančno, niso znali sodelovati z nami, enostavno niso verjeli v nas in naše možnosti,« je poudaril predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo univerzitetnega kliničnega centra Samo Zver.
Profesor Boenig v Frankfurtu vodi celično proizvodnjo CAR-T znotraj tamkajšnje transfuzije, pete največje na svetu, ki skrbi za 20 milijonov ljudi. Je gostujoči profesor na ljubljanski medicinski fakulteti ter konzultant univerzitetnega kliničnega centra na področju celic CAR-T in redno prihaja v Slovenijo.
Univerzitetni klinični center sicer v okviru programa CAR-T in celičnega zdravljenja nasploh vzpostavlja lastno citoferezno storitev, v okviru katere bodo iz periferne krvi sami zbirali bolnikove limfocite T, iz katerih bodo nato naredili celice CAR-T za celično zdravljenje rakavih krvnih bolezni.
Trenutno pridobivajo še zadnja dovoljenja regulatornih organov, končujejo protokole kliničnih raziskav, hkrati pa so v zaključni fazi oblikovanja pogodb med univerzitetnim kliničnim centrom in podjetji, ki bosta priskrbeli za donaciji 30 vektorjev CD19, ki so potrebni za začetek zdravljenja bolnikov.
Pri vzpostavljanju celičnega zdravljenja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so levji delež prispevali strokovnjaki Matjaž Sever, Irena Auersperger in Martina Tomažin iz univerzitetnega kliničnega centra, Miroslav Petrovec in Alojz Ihan z IMI ter Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Projekt povezuje predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Zver, so še pojasnili.
