Ob novici, da bo nekdanja blagovnica Metalka, znana predvsem po prodaji tehničnega blaga, kmalu zaživela v novi podobi, smo pogledali v zgodovino legendarnih ljubljanskih veleblagovnic.
Veleblagovnice imajo svoj čar. So znanilke urbanizacije in mesto srečevanj. V Ljubljani se nahaja kar nekaj kultnih veleblagovnic, ki so sooblikovale podobo prestolnice kot urbanega središča.
Poznate zgodovino Galerije Emporium, Name ali Maximarketa?
Današnja Galerija Emporium je bila svojčas slovita veleblagovnica Centromerkur. Centromerkur se je odprl leta 1963, čeprav je stavba, v kateri se nahaja šestdeset let starejša, o čemer priča letnica na pročelju, tik pod kipom Merkurja, zavetnika trgovine in trgovcev.
Tako imenovana Urbančičeva hiša še danes velja za eno lepših stavb strogega centra, načrte zanjo pa je naredil graški arhitekt Friedrich Sigmundt.
Šele leta 2010 se je v njej odprla današnja Galerija Emporium, dom prestižnih modnih znamk. Pred tem je Centromerkur ponujal najrazličnejše potrebščine. Dih jemajoča je predvsem notranjščina, ki je opremljena v za Ljubljano redkem 'art nouveau' slogu.
Vrste za Maxijev kruh
Priljubljen Maximarket se je odprl leta 1971.
Kot veleblagovnica se vklaplja v kompleks Trga Republike z 'ljubljanskimi vrati' Edvarda Ravnikarja in s podzemno pasažo povezuje tudi zunanjščino ter naš največji kulturni center Cankarjev dom, prav tako delo znamenitega Ravnikarja.
Poleg tega, da je kompleks vključeval izjemno priljubljeno veleblagovnico, nas danes market razveseljuje še z znamenito slaščičarno Maxi in restavracijo Maxim.
Maximarket je bil na samem začetku znan predvsem po svoji pekarni, kjer so pekli t. i. 'Maxijev kruh', ki je bil tako priljubljen, da so menda Ljubljančani zanj stali v vrstah, peki pa so ga spekli več ton na dan.
Maximarket je bila prva veleblagovnica pri nas, v kateri se je peklo lasten kruh, kar je danes stalna praksa. V prvem tednu po odprtju naj bi to slavno veleblagovnico obiskalo kar 83.000 ljudi.
Nama, prva samopostrežna veleblagovnica
Tudi veleblagovnica Nama ostaja priljubljeno nakupovalno središče. Pa veste, da je ime Nama skrajšana verzija imena Narodni magazin?
Otvoritev Name je potekala 28. aprila 1965. Namina posebnost je tudi to, da je bila prva samopostrežna veleblagovnica v Sloveniji.
Leta 1965 sta arhitekta Miloš Lapajne in Bogdan Fink Nami dodala sodoben prizidek ter na pročelje postavila svetleči napis, kar je bila tedaj prava novost. Leta 1998 je Namo obiskal tudi princ Charles. Na njegov obisk so se pripravili tako, da so pritličje prodajalne uredili v britanskem slogu in ob tem izpostavili angleško ponudbo.
