Prenova Linhartove pod drobnogledom, kompromis med varnostjo in prostorom.
Sta bila varnost in udobje pešcev ter kolesarjev žrtvovana na račun zelenih pasov, ki na tem odseku, kot se morda zdi na prvi pogled, nimajo bistvene funkcije?
Ni ostalo neopaženo, da je površina za pešce na določenih delih tako ozka, da dve osebi ne moreta hoditi vzporedno, obenem pa je dvosmerna kolesarska steza brez ločitvene črte.
Bi bilo mogoče prostor, namenjen zelenemu pasu, uporabiti za širše in varnejše poti? Ima zeleni pas na tem mestu zgolj estetsko vlogo, bodo tam vitrine za oglasne panoje?
Celostna prenova in strokovna izhodišča
Na Mestni občini Ljubljana odgovarjajo, da prenova Linhartove ceste ni bila omejena zgolj na obnovo vozišča, temveč je šlo za celostno preureditev prometnega prostora.
»Prenova Linhartove ceste ni obsegala zgolj obnove vozišča, temveč celostno preureditev prometnega prostora z namenom izboljšanja prometne varnosti, funkcionalnosti in kakovosti javnega prostora za vse uporabnike,« pojasnjujejo.
Ureditev je bila po navedbah občine načrtovana na podlagi strokovnih prometnih, urbanističnih in varnostnih izhodišč.
V okviru prenove so uredili površine za pešce in kolesarje vzdolž celotne ceste, izboljšali dostopnost za gibalno ovirane ter vzpostavili prednostne prometne ureditve za javni potniški promet.
Zeleni pas kot varnostna ločitev
Na občini poudarjajo, da zeleni pas ni namenjen zgolj estetskemu videzu.
»Zeleni pas ima pomembno funkcijo prostorske in varnostne ločitve med večpasovnim voziščem, rumenimi pasovi za javni promet ter površinami za pešce in kolesarje,« navajajo.
Takšna ločitev po njihovih besedah prispeva k večjemu občutku varnosti, zmanjšuje vplive prometa ter omogoča varnejše gibanje ob eni najbolj prometnih mestnih vpadnic.
Na Mestni občini Ljubljana zato menijo, da trenutna ureditev predstavlja uravnotežen kompromis med prometno varnostjo, funkcionalnostjo, ozelenitvijo in kakovostjo javnega prostora. Zato vse udeležence v prometu pozivajo k strpni in odgovorni souporabi prometnih površin.
