Kurilna sezona se začenja, s tem se tudi slabša kakovost zraka.
Kdor se pozimi z Gradu ozre proti Bežigradu in vidi sivo kapo nad mestom, ve, da kurilna sezona ni samo vprašanje računov. Številke pa kažejo, da je ta kapa danes redkejša kot nekoč.
Na merilni postaji Agencije Republike Slovenije za okolje na Bežigradu je bilo leta 2005 kar 70 dni, ko je povprečje drobnih delcev PM10 preseglo dovoljenih 50 mikrogramov na kubični meter. Lani jih je bilo po začasnih podatkih 12. Povprečje zadnjih treh let je 71 odstotkov nižje od prvih treh let meritev. Na mestni občini pravijo, da je bilo leto 2025 najboljše v zgodovini meritev.
Dvajset let manj slabih dni
Upad ni bil enakomeren. Leta 2011 je bilo na Bežigradu 63 slabih dni, leta 2015 43, vmes pa precej manj. Razlika ni samo v tem, koliko kurimo, ampak tudi v vremenu. Zime z dolgimi obdobji brez vetra so bile vedno slabše.
Bistveno slabše je ob prometnih cestah. Mestna postaja v središču (Tivoli/Vošnjakova) je imela leta 2012 še 107 dni nad mejo. Leta 2024 jih je imela 49. Evropska pravila dovoljujejo 35, zato je bilo to tisto leto največ v Sloveniji, letno povprečje tam pa je bilo 30 mikrogramov. Lani je imela po podatkih mestne občine 20 takih dni.
Pri drobnejših delcih PM2.5, ki prodrejo globlje v pljuča, je bilo letno povprečje na Bežigradu leta 2024 14 mikrogramov, lani po začasnih podatkih 12. Slovenska zakonska meja je 20.
December in januar
Če seštejemo vse slabe dneve na Bežigradu od leta 2013 do 2025, jih je 285. Od tega jih je bilo 278 med oktobrom in marcem, kar je 97,5 odstotka. Samo december in januar sta prinesla 170 dni. Od julija do septembra v trinajstih letih ni bilo niti enega.
Za to sta kriva dva razloga hkrati. Pozimi kurimo, Ljubljanska kotlina pa je slabo prevetrena. Ob temperaturnem obratu topel zrak zgoraj kot pokrov zapre hladnega spodaj in z njim vse, kar pride iz dimnikov in izpušnih cevi. »Dokler ne pride do vremenske spremembe, predvsem vetra, smo v kotlinah kot v nekakšnem loncu,« je razložila Tanja Koleša z agencije za okolje. Pozimi so koncentracije delcev v notranjosti Slovenije po podatkih agencije za okolje od 70 do 100 odstotkov višje kot poleti.
Letošnje leto je za zdaj mirno. Od januarja do junija so bile meje na Bežigradu presežene štiri dni, vsi januarja. To je najmanj v prvi polovici leta, odkar agencija za okolje objavlja mesečne podatke.
Les, promet in delci od drugod
Ko gre za izpuste, je odgovor jasen. Male kurilne naprave, torej predvsem peči in kotli v gospodinjstvih, v Sloveniji ustvarijo 70 odstotkov izpustov delcev PM2.5 in 53 odstotkov PM10. Največji problem je les, kurjen v starih napravah. Na ministrstvu za okolje ob začetku sezone ponavljajo isto: drva morajo biti suha, na zraku sušena vsaj leto dni.
V zraku, ki ga dihamo v Ljubljani, pa je slika bolj pisana. Po edini ljubljanski analizi virov, ki so jo naredili na Biotehniški fakulteti v letih 2012 in 2013, je kurjenje biomase pozimi prispevalo okoli tretjino delcev. Promet skupaj s prahom, ki ga avtomobili dvigujejo s cest, je prispeval 39 odstotkov, dobro četrtino pa so bili delci, ki večinoma pridejo od drugod. Na dneve, ko so bile meje presežene, je bil delež lesa višji, okoli 46 odstotkov.
Tudi toplarna ni več to, kar je bila. Izpusti prahu iz TE-TOL so se s skoraj 500 ton leta 2001 zmanjšali na 7 ton lani. Plinsko-parna enota je lani nadomestila dva od treh premogovnih blokov, zadnji premogovni kotel pa naj bi do leta 2029 predelali na lesne sekance. Z daljinsko toploto se ogreva več kot 48 odstotkov stanovanjskih uporabnikov v Ljubljani.
Leta 2030 bo strožje
Evropska unija je meje zaostrila. Od leta 2030 bo dnevna meja za PM10 45 mikrogramov namesto 50, takih dni pa bo dovoljenih le 18 namesto 35. Letno povprečje PM10 bo moralo biti pod 20, PM2.5 pod 10, dušikovega dioksida pod 20. Slovenija mora novo direktivo v svoj pravni red prenesti do 11. decembra letos.
Bežigrad je pri teh merilih blizu, a še ne povsod pod mejo: letno povprečje PM10 je bilo leta 2024 21, PM2.5 14. Središče mesta je dlje. Na mestni občini pravijo, da so nove meje lani že skoraj dosegli ali presegli in da pripravljajo nove ukrepe. Države lahko sicer pod pogoji zaprosijo za odlog do leta 2035, izjemoma do 2040, med drugim, če bi morale zamenjati veliko gospodinjskih kurišč.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča še nižje vrednosti, pri PM2.5 letno le 5 mikrogramov. Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je v Sloveniji leta 2023 zaradi PM2.5 nad to ravnjo prezgodaj umrlo 1034 ljudi. Leta 2005 je bila ta stopnja več kot dvakrat višja.
Kaj lahko naredite
Če doma kurite z drvmi, je največja razlika v tem, kako. Suha drva in pravilno kurjenje zmanjšajo dim, stara peč pa ostaja največji vir. Eko sklad za zamenjavo stare kurilne naprave letos primakne do polovico naložbe.
Za višjo spodbudo je treba staro napravo uničiti in to dokazati s fotografijami. Na Eko skladu pravijo, da so v zadnjih treh letih na ta način zamenjali več kot 32 tisoč starih naprav.
V Ljubljani od letošnjega februarja velja nov mestni odlok o tem, s čim se lahko ogrevajo stavbe. Na prvem mestu so odvečna toplota, sončna energija in daljinsko ogrevanje, sledijo bioplin in toplotne črpalke, biomasa je dovoljena le zunaj območja daljinskega ogrevanja in v kotlih, ki izpolnjujejo zahteve za nove naprave. Prepovedi obstoječih peči odlok ne prinaša.
Kakšen je zrak ta trenutek, lahko preverite na spletni strani agencije za okolje, kjer so urne vrednosti, karta kakovosti zraka in napoved delcev za danes in jutri. Ko je verjetno, da bo dnevna meja presežena, agencija za okolje izda opozorilo. Takrat je pametno omejiti daljše napore na prostem, sploh za otroke, starejše in ljudi s srčnimi ali pljučnimi boleznimi.
