Volivci bomo 24. aprila volili predstavnike, ki nas bodo zastopali v novem sklicu državnega zbora. Preverili smo, katero stranko bi volili, če bi bile parlamentarne volitve minulo nedeljo. To so rezultati.
Vstopili smo v tretji teden volilne kampanje pred aprilskimi državnozborskimi volitvami. Dnevi pred volitvami so prežeti z aktivnostmi strank oziroma list, ki na terenu predstavljajo svoja stališča in programske prioritete.
Stranke v kampanjah, kot kaže, znova stavijo na osebni stik z volivci in delo na terenu, saj so v tem tednu povečale tovrstne aktivnosti.
Volivci jih lahko srečujemo v svoji bližini, na cestah je opaziti volilne avtobuse in ob njih volilne plakate in stojnice.
Gre za skupno 20 strank in list, ki so vložile kandidature za tokratne državnozborske volitve. Pri tem je, z izjemo Zavezništva osvobodimo Slovenijo, preostalih 19 strank, ki se bodo potegovale za prestop parlamentarnega praga, kandidatne liste vložile v vseh osmih volilnih enotah.
Zaradi številnih, tako starih kot na novo ustanovljenih političnih strank in list, smo se odločili preveriti, katero stranko bi naši bralci volili, če bi bile parlamentarne volitve minulo nedeljo.
Na volitvah bomo izvolili 88 poslancev
Volivci na splošnih parlamentarnih volitvah izvolijo 88 poslancev, po enega pa izberejo pripadniki italijanske in madžarske manjšine.
Poslanci se v Sloveniji volijo po proporcionalnem sistemu, ki omogoča sorazmerno razdelitev mandatov in zastopanost manjših strank, za vstop v parlament pa stranke potrebujejo vsaj štiriodstotno podporo volivcev.
Poslanci se v Sloveniji volijo po načelu sorazmernega predstavništva. Ta izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah.
Poslanci se volijo v osmih volilnih enotah, ki so razdeljene na enajst okrajev, torej se v vsaki volilni enoti voli enajst poslancev.
Listam, ki so dosegle prag, se mandati razdelijo na dveh ravneh, in sicer v volilni enoti ter na ravni celotne države. Tak volilni sistem delno zagotavlja volivcem določen vpliv na dodelitev mandatov, saj so izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli največji delež glasov v volilnih okrajih, v katerih so nastopili.
Kdo bo nov predsednik vlade?
Pri tem je dobro tudi vedeti, da je državni zbor pristojen tudi za izvolitev predsednika vlade in ministrov.
Oblikovanje nove vlade steče po konstituiranju državnega zbora, saj ima predsednik države 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja. Praviloma je to predsednik stranke, ki je na volitvah dobila relativno večino.
Predsednik republike Borut Pahor je sicer ob tokratnem razpisu državnozborskih volitev napovedal, da bo mandat podelil tistemu kandidatu za mandatarja, ki bo med poslanci užival potrebno podporo, torej 46 glasov ali več, to pa bo izkazal s podpisi poslancev.
Kmalu po volitvah bo steklo imenovanje ministrov
Ko je predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Ti pogosto prihajajo iz vrst novoizvoljenih poslancev, a jim, če so izvoljeni za ministre, ni treba odstopiti s poslanske funkcije, pač pa jim ta miruje.
Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov.
Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije predlagati še neimenovane ministre, oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, a ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.
Ker se v Sloveniji poslanci volijo po proporcionalnem sistemu, je vlada, ki jo sestavi mandatar, praviloma koalicijska. Od koalicijskih pogajanj je odvisno tudi, koliko in katere resorje bo imela posamezna vlada.
Rezultati ankete
Ker se parlamentarne volitve vztrajno približujejo, smo se odločili preveriti, katero stranko bi volili, če bi bile državnozborske volitve minulo nedeljo.
Takšni so rezultati.
V anketi je sodelovalo 2769 udeležencev oziroma bralcev.
Pri tem bi največ bralcev izbralo stranko Resni.ca, in sicer 604, na drugo mesto se je s 399 glasovi zavihtel SDS, na tretjem mestu pa se je znašlo Gibanje svoboda s 372 glasovi.
Četrto mesto zaseda Gibanje zdrava družba, izbralo jo je 365 bralcev, na petem mestu je z 254 glasovi Naša prihodnost in dobra država, sledi še Za ljudstvo Slovenije s 165 glasovi, LMŠ s 103 glasovi, Levica z 79 glasovi, SD bi obkrožilo 76 bralcev, deseterico pa zaključuje stranka Naša dežela. Izbralo bi jo 67 bralcev.
Bralci so nato na enajsto mesto uvrstili stranko SAB, sledi še L'BP, pa NSi, Povežimo Slovenijo, Vesna, SNS, Pirati, ZSI in ZOS, DOM ter na zadnjem mestu DeSUS.
