Družba in njeni člani so prepričani, da imajo pravico, da se sami odločijo, v kakšni statusni obliki želijo biti organizirani in uresničevati svoje pravice in obveznosti.
Pred dvema tednoma je državni zbor potrdil zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne, do česar je prišlo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zakon pa ureja premoženjsko razmerje med deležniki zdravstvene zavarovalnice.
Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek.
Oškodovanje članov in podjetja
Vzajemna je danes na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o statusnem preoblikovanju zavarovalnice in predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona z določitvijo načina izvršitve, ker da zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članic in članov Vzajemne ter v svobodno gospodarsko pobudo same družbe.
»Upravljavske pravice članov družbe za vzajemno zavarovanje so ustavna kategorija, kar je ustavno sodišče že potrdilo. Poseg vanje je sicer možen, a le če za to obstaja utemeljen razlog. Tega pa v tem primeru ni,« so zapisali v sporočilu za javnost.
»Družba in njeni člani imajo pravico, da se sami odločijo, v kakšni statusni obliki želijo biti organizirani in uresničevati svoje pravice in obveznosti. Tudi pri tem argumentu ne obstaja utemeljen razlog, da bi država prisilno posegla v to pravico,« so dodali.
Zakon po njihovem mnenju pomeni tudi oškodovanje članov in podjetja samega, saj predvideva izplačilo deleža Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, čeprav se je zavod ob ustanovitvi Vzajemne leta 1999 vračilu izrecno odpovedal.
Vzajemna je ustavno sodišče pozvala, naj zadevo obravnava absolutno prednostno in še pred začetkom uporabe zakona s 1. januarjem 2024 sprejme odločitev o zadržanju njegovega izvajanja.
Neupravičeno poseganje
»Prepričan sem, da so argumenti v tej zadevi na strani Vzajemne. Pravni strokovnjaki temu pritrjujejo in podpirajo naša prizadevanja, da preprečimo prisilno preoblikovanje Vzajemne, proti volji več kot 800.000 članic in članov, v delniško družbo. Prednosti vzajemne družbe za članice in člane so jasne in Vzajemna je edina tovrstna družba v Sloveniji,« je ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti in predloga za zadržanje izvajanja zakona dejal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln.
In dodal, da je treba gospodarske družbe zaščititi pred neupravičenim poseganjem v njihovo delovanje in v svobodno gospodarsko pobudo.
»Primer Vzajemne kaže, da se to lahko jutri zgodi z vsakim podjetjem,« je posvaril.
