To sta povedala pred parlamentom.
Župan bi lahko zaporedoma opravljal največ tri mandate oziroma občino vodil dvanajst let. Takšno zakonsko spremembo predlagata nekdanji predsednik vlade Anton Rop in nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Rop in Klakočar Zupančič sta danes v državni zbor vložila pobudo za začetek postopka spreminjanja zakona o lokalnih volitvah. Podpisov volivcev torej še nista zbirala. Po tem dejanju sta podala še izjavo za javnost.
Pobudo mora sicer najprej pregledati državni zbor, ki bo nato določil rok za zbiranje najmanj 5000 overjenih podpisov volivcev. Šele če jih bosta zbrala dovolj, bo predlog zakona vložen v zakonodajni postopek.
Zdaj veljavna zakonodaja števila županskih mandatov ne omejuje. Kdor zmaguje na volitvah, je lahko župan tudi več desetletij. Zoran Janković prestolnico z enoletnim premorom vodi od leta 2006 in novembra znova kandidira.
Županska funkcija ni lastnina
Rop je ob vložitvi pobude poudaril, da želita s predlogom dvigniti demokratične standarde v Sloveniji.
»Prepričani smo, da županska funkcija ni nekaj, kar je lastnina, ampak nekaj, kar je dano začasno. Gre za začasni mandat,« je dejal.
Po njegovih besedah bi se Slovenija z omejitvijo zgledovala po nekaterih drugih članicah Evropske unije. Podobne ureditve imajo po njegovih navedbah Italija, Poljska, Litva in Portugalska.
»Treba je preprečiti, da bi kdorkoli župansko funkcijo uporabil za to, da bi sprivatiziral mestno upravo, javne službe in tudi javna podjetja. Če želimo dvigniti demokratične standarde, je treba mandate omejiti,« je povedal Rop.
Kako bi omejitev delovala?
Župan bi lahko po predlogu funkcijo zaporedoma opravljal največ tri mandate oziroma dvanajst let. Ko bi se zaporedje mandatov prekinilo, bi nekdanji župan lahko znova kandidiral.
Omejitev bi veljala v občinah z več kot 3000 prebivalci in v mestnih občinah. V manjših občinah bi sedanja ureditev ostala nespremenjena, saj je tam nabor morebitnih kandidatov praviloma manjši.
Župani, ki imajo za sabo že tri mandate ali več, ne bi odpadli takoj. Na prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi zakona bi lahko še kandidirali, na naslednjih volitvah v isti občini pa ne več.
Večni župani niso pravi za zdravo demokracijo
Klakočar Zupančič je opozorila, da morajo imeti državljani v delujoči demokraciji možnost sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.
»Če je občutek tak, da so na funkcijah in položajih vedno isti ljudje, potem ne moremo reči, da smo zdrava demokracija,« je dejala.
Zavzela se je za omejevanje političnih funkcij, saj lahko po njenih besedah ljudje, ki na položajih sedijo desetletja, svoje mreže razširijo v različne podsisteme in tako obvladujejo celotno skupnost.
»Naše izkušnje v državi so takšne, da imamo večne župane, in to ni prav,« je poudarila.
Prepričana je, da jima bo uspelo zbrati potrebne podpise, vendar priznava, da ju čaka veliko dela.
»Ljudi je treba nenehno opominjati, kako pomembno je, da smo državljanke in državljani aktivni,« je povedala in dodala: »Demokracija je sistem, ki včasih ni najbolj učinkovit, je pa najbolj človeški. To je tisto, kar moramo zavarovati in za kar se moramo nenehno boriti.«
Prvi učinek šele leta 2034
Lokalne volitve bodo 15. novembra, kandidature pa je mogoče vložiti do 15. oktobra. Za letošnje volitve je tako že prepozno, da bi predlagana omejitev lahko vplivala nanje.
Tudi če bi bil zakon sprejet razmeroma hitro, bi se prvič uporabljal na lokalnih volitvah leta 2030. Dolgoletni župani bi zaradi predlagane prehodne določbe takrat še lahko kandidirali, omejitev pa bi jih prvič ustavila na volitvah leta 2034.
Štirje župani občine vodijo že od leta 1994
Ko je Slovenija leta 1994 dobila nove občine, so bili izvoljeni njihovi prvi župani. Štirje so na položaju še danes – po osmih mandatih oziroma 32 letih.
To so Franc Čebulj v Cerkljah na Gorenjskem, Branko Kidrič v Rogaški Slatini, Franc Mužič v Brdih in Matjaž Švagan v Zagorju ob Savi.
Kidrič in Mužič letos ne kandidirata več, Čebulj in Švagan pa se potegujeta za deveti mandat. Še pet županov je na položaju od leta 1998 - v Dobrovniku, Razkrižju, na Prevaljah, na Blokah in v Dobrni.
Bojan Šrot je Celje vodil 24 let, letos pa znova kandidira.
Spomnimo, tudi Anton Rop letos kandidira za župana Ljubljane. Klakočar Zupančič kandidira za mestno svetnico. Skupaj sta ustanovila stranko Ljubljana smo vsi.
Podoben predlog je v državnem zboru že padel
Piratska stranka je leta 2023 s podpisi volivcev predlagala še strožjo omejitev - župani bi lahko občino vodili največ dva zaporedna mandata.
V stranki so takrat opozarjali, da je na lokalnih volitvah leta 2022 v 51 občinah za župana kandidiral en sam kandidat, v 58 občinah pa samo dva.
Državni zbor je predlog septembra 2023 zavrnil. Proti je glasovalo 69 poslancev, podprli pa so ga poslanci Levice in en poslanec Gibanja Svoboda. Predsednica državnega zbora je bila takrat Klakočar Zupančič.
Predlogu so nasprotovali tudi vlada, državni svet in vsa tri združenja občin. Skupnost občin Slovenije je opozarjala, da večji občinski projekti potrebujejo dva ali tri mandate. Združenje občin Slovenije je dodalo, da bi nekatere občine lahko ostale brez kandidatov ter da morajo o županih odločati volivci.
Vlada je menila, da omejevanje mandatov ne sodi v zakon o lokalnih volitvah, temveč v zakon o lokalni samoupravi.
Novi predlog se od tedanjega razlikuje v dveh pomembnih točkah: dovoljuje tri zaporedne mandate namesto dveh in iz omejitve izvzema občine z največ 3000 prebivalci.
V nedeljo bosta štirikrat glasovala proti
Rop in Klakočar Zupančič sta pred državnim zborom predstavila tudi svoja stališča do štirih referendumov, ki bodo v nedeljo, 11. oktobra.
Klakočar Zupančič je posebej izpostavila referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi. Povedala je, da je ponosna na civilno družbo, ki je prepoznala pomen varovalk, vnesenih v zakon leta 2024. Po njenih besedah te preprečujejo politični pregon, novela pa je uresničila tudi tri odločbe ustavnega sodišča.
»To, da se je zdajšnja oblast takoj po nastopu mandata lotila ravno tega zakona, nam pove veliko. Politika se želi vmešavati v naša življenja in nas nadzorovati. Tako politiko opišemo kot avtoritarno,« je dejala.
Volivce je pozvala, naj se referendumov udeležijo in na vseh štirih glasujejo proti.
»Vsi trije posvetovalni referendumi so za našo družbo škodljivi. Škodljivi so za socialno državo, neodvisnost medijev in čisto konkretno za določeno skupino ljudi,« je povedala.
Enako stališče zavzel Rop
»Oba z Urško bova v nedeljo štirikrat glasovala proti in volivke ter volivce pozivava, naj se referendumov najprej udeležijo,« je dejal.
Po njegovih besedah bodo volivci odločali o demokratičnih standardih, socialni državi, neodvisnosti medijev ter o tem, ali bo Slovenija ostala odprta družba, ki sprejema različnost in ceni ljudi, ki prispevajo k njeni dobrobiti.
