Ne, besedi nista sopomenki.
Kdaj govorimo o zasvojenosti in kdaj o odvisnosti? V strokovnem jeziku pogosto srečamo izraza odvisnost in zasvojenost, ki ju ljudje radi uporabljajo kot sopomenki, a pomenita različna pojava.
Obe besedi sicer nakazujeta na težave zaradi uporabe drog ali drugih substanc, a med njima obstaja jasna razlika.
Razlika med neproblematično in rizično uporabo
Posameznik, ki občasno popije kozarec alkohola ali ob žuru vzame ekstazi, še ne bo postal ne odvisen in ne zasvojen.
Gre lahko le za obliko neproblematične uporabe, če ob tem upošteva smernice zmanjševanja škode – poskrbi za varen prevoz, pije tudi brezalkoholne pijače in skrbi za prijatelje.
Do rizične uporabe pride, ko nekdo brez substanc ne zna več sproščeno plesati, se zabavati ali družiti. Prav tako gre za rizično uporabo, če oseba redno pije do te mere, da izgublja nadzor, bruha, postaja nasilna ali se zapleta v težave s policijo – ne glede na to, kako pogosto posega po alkoholu.
Odvisnost je telesna potreba
Odvisnost pomeni stanje, ko telo substanco nujno potrebuje za normalno delovanje. Tako kot smo ljudje naravno odvisni od zraka, hrane in vode, lahko telo postane fizično odvisno tudi od alkohola, heroina, GHB-ja ali pomirjeval.
Ko oseba preneha uživati te substance, se pojavijo odtegnitveni simptomi – tresavica, slabost, nespečnost ali celo hujše zaplete, ki lahko ogrozijo življenje.
Pogosto pride tudi do tolerance, kar pomeni, da mora oseba zaužiti vedno večjo količino substance za enak učinek.
Zasvojenost pa je psihološka potreba
Zasvojenost pa označuje psihološko vezanost na nekaj, kar prinaša olajšanje, sprostitev ali občutek ugodja. Ne gre vedno za substance – lahko je to tudi tehnologija, igre na srečo ali pornografija.
Gre za močno notranjo potrebo, ki človeka sili v ponavljanje vedenj, čeprav ima zaradi tega negativne posledice. Zasvojenost zmanjšuje osebno svobodo, slabša odnose in lahko močno zavira človekov razvoj. Primer je marihuana: ne povzroča fizične odvisnosti, a se lahko z njo hitro razvije psihološka zasvojenost, če jo uporabljamo za lajšanje stisk ali tesnobe.
Na razvoj odvisnosti in zasvojenosti vplivajo značilnosti posameznika, njegovo okolje ter lastnosti same substance. Pogosto se začne z eksperimentiranjem, nadaljuje s tako imenovanim »samozdravljenjem« – z drogo ali alkoholom si pomagamo pri nespečnosti, tesnobi, navezovanju stikov ali bežanju pred težavami.
Če tega ne prepoznamo, se lahko skoraj neopazno ujamemo v začaran krog, kjer brez substanc ne zmoremo več premagovati vsakdanjih stisk.
Kako prepoznati telesno odvisnost?
Fizična odvisnost lahko nastopi hitro – pri nekaterih že po tednu redne uporabe. Če se ob prekinitvi pojavijo slabost, bruhanje, tresenje, mišični krči ali huda nihanja razpoloženja, gre lahko za znak, da se je razvila telesna odvisnost. Pri določenih substancah je nujno, da se jemanje zmanjšuje postopoma in pod zdravniškim nadzorom, saj lahko nenadna prekinitev povzroči hude zaplete.
Če opazimo, da brez substanc ne moremo več premagovati stisk, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Obrnemo se lahko na svetovalnice ali programe za zmanjševanje škode, kjer strokovnjaki pomagajo pri vprašanju zasvojenosti in odvisnosti ter nudijo podporo pri iskanju varnejših poti.
