Ula Furlan je igralka, voditeljica, model, vplivnica, ustvarjalka vsebin, ki slovensko prestolnico pozna zelo dobro, vedno znova pa rada odkriva tudi skrite kotičke najlepšega mesta na svetu.
Ste avtohtona Ljubljančanka? Kdaj in kje se je začela vaša »ljubljanska pot«?
»Sem. Celo ime ulice in podobo hiše, v kateri sem se zgodila, vem. Zarnikova 13, na Poljanah. Rodila sem se v ljubljanski porodnišnici, potem pa smo živeli na Prulah, za Bežigradom in v centru mesta. Danes sem pa že 20 let »Šiškarca«, ponosen in aktiven član svoje najljubše mestne četrti.«
Kaj je po vašem mnenju značilno za Ljubljančane?
»Obisk sobotne tržnice, bolšjega trga, prepletanje mestnega, urbanega bivanja z naravo, sprehodi, Golovci, Rožniki, parki, občasna vremenska in prometna namrgodenost.«
Kakšna predstava o Ljubljančanih je najbolj zgrešena?
»Mogoče, da s(m)o vzvišeni. Ljubljančane in Ljubljančanke, ki so nekako del mojega bolj intimnega »sveta«, bi prej opisala kot odprte, družabne, iskrive in tople ljudi.«
Kaj je vaša prva asociacija na Ljubljano?
»Dom, staro mestno jedro, zelene krošnje, mladost, poletno sonce na asfaltu, belo ožarjen Ljubljanski grad.«
Katera pesem vas spomni na Ljubljano?
»'Je v Šiški še kaj odprtega?' (Martin Krpan), 'Tivoli' (Magnifico) in pa seveda ta večna klasika in 'Mala terasa' (Bele vrane).«
Kakšen film bi morali posneti v Ljubljani?
»Hm ... gledala bi poletno razgreto pusto Ljubljano, preplet intimnih dokumentarnih avtohtonih ljubljanskih portretov, gledala bi film o tem, kako je Ljubljana slišati, recimo, ali pa izmišljeno ljubezensko zgodbo dveh starejši občanih, pripoved o nostalgiji, romantiki, upanju ali pa po resničnih dogodkih navdahnjen film o mojem sosedu Janezu Zadnikarju, ki sem mu pred leti namenila svojo najljubšo in najboljšo kolumni in ki bi si zaslužil za večno živeti na filmu.«
Kateri del Ljubljane vam je najbolj pri srcu?
»Najraje se potepam po Šiški, Trnovem, Prulah in Stari Ljubljani.«
Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Rožnik?
»Danes zjutraj.«
Kam v Ljubljani greste najraje na topel napitek, kam jesti, kam na sladico in kam se zabavati?
»V sendvičarijo Dobra vila na Trubarjevi, TaBar, Gostilnico 5-6, v Žmauca, Zorico, v Fetiche na rezino najbolj slastne slaščice Marie, na street food izkušnjo na tržnico Moste v Žmohta.«
Kje brezplačno parkirati čim bliže centra?
»Uf, težka. Ne vem, če še poznam kakšen varen, legalen, 'skrit' kotiček. Se da pa precej hitro ven iz strogega centra parkirat veliko ugodneje kot nam zaračunajo ta velike parkirne hiše v samem središču mesta.«
Če bi morali narediti fotografijo za razglednico Ljubljane, kje bi jo naredili?
»Najlepši se mi zdijo ta bolj zračni posnetki Ljubljane, Ljubljana iz višine, z neba, ko vidiš, kako se giblje in v bokih zvije Ljubljanica, kako se nizajo mostovi, kje in kako se razgrne Plečnikovo nabrežje. Pa praznično pravljično okrašena Ljubljana se mi zdi tudi izjemna. Tudi zdaj, ko poteka LUV Fest, je spet drugače sprehoda in obiska vredna, ožarjena, čarobna.«
Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Ljubljane?
»Kakšen vinotoč v peš coni streljaj od Križank, ki mi ga je lani predstavila mami, bi to znal biti.«
Je Ljubljana najlepše mesto? In zakaj?
»Težko rečem, da je naj najlepša na svetu. Me pa s svojo podobo in energijo vedno zapelje. Svetla, ravno prav pospravljena in še vedno ravno prav neposlušna, pa ravno prav zgovorna, ambiciozna, premišljena, nekako ljudsko, človeško, emocionalno bogata in čedna.«
Kaj je po vašem mnenju največji minus slovenske prestolnice?
»Večerno žuborenje in družabna ponudba. Pogrešam prostor, dva, tri, ki bi bil namenjen recimo generaciji 30+, kjer bi lahko večer rahlo podaljšal v noč pa to ne bi pomenilo, da moraš v klub. Kjer bi se »pljuckala« izbrana ponudba napitkov, kjer bi godla toliko dobra in glasna godba, da ne bi bilo nič narobe, če bi te prevzel plesni korak in prav tako ne bi bilo narobe, če te ne bi in bi večer želeli samo prekramljat v dobrem ambientu in fini družbi.«
Če ne bi mogli živeti v Ljubljani, kje bi želeli živeti?
»Pred leti me je najbolj usodno zapeljal Pariz, zdaj me srce vleče v Zagreb.«
Katera je vaša najljubša oblika prevoza po Ljubljani?
»Največ stvari kar prehodim, če se le da lovim sonce, poslušam nov tedenski izbor glasbe ali pa govorico mesta. Sicer pa je naslednji v vrsti avto, čeprav bi (tudi dejstvu, da v bloku nimamo kolesarnice, navkljub) moral odgovor biti kolo.«
Kdo je za vas ikona Ljubljane?
»Janez Bončina - Benč, Ivan Lotrič, Elza Budau, Magnifico, Judita Treppo in Tatjana Železnik.«
Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ljubljanskih ulicah?
»Super se mi za videti in srečati zdijo Igor Vidmar, Peter Mlakar in ostala pisana druščina, čez vikend, na kavi, na ljubljanski tržnici.«
Vas ljudje v Ljubljani pogosto prepoznajo in ogovorijo?
»Sem pa tja. Ne prepogosto, največkrat si ponosno, ker “se poznamo”, s sosedi iz Šiške izmenjamo kakšen kompliment ali dobro besedo. Če sva v paru z mami, je pa pot po središču mesta lahko precej drugačna - in podprta s pozdravi, objemi in besedami - nekoliko dolgotrajnejša.« (smeh)
Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Ljubljano?
»Vse največje prelomnice, preizkušnje so se mi zgodile tu: prva zobna miška, prvi kuža, prvi poljub, prvi avto, prva avtomobilska nesreča, prvo stanovanje, prve samostojnosti, resnične strasti in prve izgube. Ljubljana je prežeta s toliko spomini, zgodbami in ljudmi, da težko izberem, kdaj je najbolj moja. Vem pa, da me je ona popolnoma in z vso gotovostjo vzela za svojo.«
Če bi morali tujcu predstaviti Ljubljano s petimi znamenitostmi, ki jo najbolje predstavljajo, katere bi izbrali?
»Tivoli, pot iz Švicarije do Prešernovega trga, nabrežje Ljubljanice, Zmajski most, Kongresni trg, mogoče bi šla najraje kar po poteh Plečnikove Ljubljane.«
Kam bi najprej poslali tujca, da si mora ogledati v mestu?
»Staro mestno jedro, morda Metelkovo, kakšno izbrano manjšo galerijo z razstavo domačih art del ali pa koncert na primer v Kinu Šiška, kozarec dobrega izbranega vina v Štoriji na Trubarjevi, slastno večerjo v Čompi, …«
Starejše novice
