Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes slovesno odprli 41. Slovenski knjižni sejem, ki letos z dodatnim sejemskim dnem in ambicijo rekordne udeležbe ponovno potrjuje, da je knjiga eden ključnih kulturnih stebrov Slovenije.
Letošnja osrednja osebnost sejma je Alma Karlin, v fokusu pa so tudi mesta in države gostje: Celje ter Madžarska, ki ima v literaturi kar dva Nobelova nagrajenca.
Otvoritev so poleg bogatega kulturnega programa zaznamovali govori ministrice za kulturo Aste Vrečko, generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal in državne sekretarke za kulturne odnose na madžarskem ministrstvu za kulturo in inovacije Anite Kiss-Hegyi, ki je uvodne besede presenetljivo podala v slovenščini. Med obiskovalci so bila prisotna številna vidna imena slovenske kulture, od avtorjev do urednikov in založnikov.
Asta Vrečko: Branje kot temelj razumevanja sveta
Ministrica Asta Vrečko je poudarila, da je uspeh na frankfurtskem knjižnem sejmu dokaz izjemne vitalnosti slovenske literature, ki jo soustvarjajo založbe, avtorji in prevajalci. Spomnila je, da je država povečala financiranje založništva, predvsem programov za mlade bralce in revij, ki jih uvajajo v svet literature.
Izpostavila je pomen vizualne pismenosti in vlogo stripa kot vstopne točke v branje, hkrati pa opozorila na nevarnosti manipulacije v svetu podob, ki jih ne znamo brati. Posebej je pohvalila knjižnice in dvig sredstev za njihov nakup knjig.
»Vsaka minuta, posvečena branju, izobraževanju in širjenju obzorij, je zaveza za boljši jutri, za bolj solidaren svet.«
Vesna Nahtigal: Knjiga v šolah še vedno prezrta
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je opozorila na dolgoletno neizpolnjeno zavezo, da bi vsaka šola kupila eno knjigo na učenca letno – kar se v dvajsetih letih ni zgodilo niti enkrat.
Po njenem bi ta standard lahko bistveno okrepil šolske knjižnice in bralno pismenost mladih.
Schwentnerjeva nagrada Andreju Blatniku
Prestižno Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo je prejel Andrej Blatnik (1963), eden najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev in raziskovalcev knjige.
Blatnik je izdal 17 knjig – pet romanov, šest zbirk kratkih zgodb in šest neleposlovnih del. Njegova dela izhajajo tudi v tujini, v več kot 35 samostojnih izdajah (med drugim v angleščini, nemščini, turščini, italijanščini, španščini, češčini, makedonščini in hrvaščini). Njegove zgodbe so uvrščene v vrhunske antologije, kot sta Best European Writing 2010 in Short: Five Centuries of Short Short Stories.
Za svoje delo je prejel nagrade Zlata ptica, Župančičevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, ter rusko nagrado Premje Jugra za najboljšo prevedeno slovansko kratko prozo. Bil je gost številnih največjih svetovnih literarnih festivalov – od New Yorka do Toronta, Barcelone in Jaipura.
Sejem z dodatnim dnem in pričakovanjem rekordne udeležbe
Letošnji sejem ima dodatni dan, s čimer želijo organizatorji odgovoriti na naraščajoče zanimanje obiskovalcev. Po poročanju RTV Slovenija pričakujejo rekordno število obiskovalcev, saj sejem raste v obsegu, programski raznolikosti in mednarodnem vplivu.
V ospredju so dogodki za otroke in mladino, predstavitve novih knjig, nastopi tujih avtorjev, strokovne razprave ter poudarek na stripu in vizualni pismenosti.
