Je Ljubljana najlepše mesto? »Žal ne več. Po eni strani se duši v prometu, po drugi pa se spreminja v predrago in preveč spolirano mestece za turiste«

Melinda Rebrek je televizijska producentka in organizatorka dogodkov, mnogim pa je znana tudi kot izvršna producentka LJFW. In ker se v ponedeljek, 7. oktobra začenja 15. Ljubljanski teden mode, ki bo v Centru Rog trajal do 11. oktobra, smo na klepet »Po lublansk« povabili Melindo, ki nam je razkrila svoj pogled na slovensko prestolnico.

Ste avtohtona Ljubljančanka? Kdaj in kje se je začela vaša »ljubljanska pot«?

»Moja starša sta se zaradi očetove službe priselila v Ljubljano še pred mojim rojstvom, tako da sem Ljubljančanka čisto od začetka.«

Kaj je po vašem mnenju značilno za Ljubljančane?

»Imamo dve struji – eni rinejo živet v center mesta, eni bežijo iz njega. Jaz sem tista druga.«

Katera predstava o Ljubljančanih je najbolj zgrešena?

»Da smo vsi grozni ljudje.«

Po čem ste najbolj »ljubljanski« vi?

»Morda po tem, da ne maram 'mečkanja' na cesti. Moj partner mi pogosto reče, da vozim kot ljubljanski nervo, haha. Sem pač dinamična voznica.«

So v Sloveniji naglasi, ki so lepši od ljubljanskega? Za kakšnega bi ga sicer označili?

»Obalna primorščina mi je všeč, ker je žmohtno zmešana z italijanščino in vsemi istrskimi posebnostmi. Morda pa sem tudi malo pristranska, ker je moj partner s tistega konca.«

Kaj je vaša prva asociacija na Ljubljano?

»Sivo in vlažno vreme, jesen devet mesecev na leto.«

Katera pesem vas spomni na Ljubljano?

»'Lublana je bulana'.«

Spremljate ljubljanske športne klube, morda tudi navijate?

»Od športnih dejavnosti v Ljubljani me zanima tisto, kar počne Društvo za kulturo inkluzije in nima nobene zveze z navijaštvom. Navijači, religiozni gorečneži in politiki pa so pri meni pospravljeni v istem predalu, vsi prodajajo le eno resnico, kar je pri meni zelo skregano z zdravo pametjo. Če že kdaj navijam, je to ponavadi za šibkejšega – nekaj epskega je v trenutkih, ko David premaga Golijata.«

V katere kulturne ustanove v Ljubljani radi zahajate?

»Kino Šiška, Opero in balet, Cankarjev dom, Križanke, pravzaprav grem kamorkoli, če me le zanima program.«

Kakšen film bi morali posneti v Ljubljani?

»V Ljubljani so posneli filme že o vsem, le poti do gledalcev jim pogosto ni uspelo najti.«

Kateri del Ljubljane vam je najbolj pri srcu?

»Šiška.«

Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Rožnik?

»Spomladi, ko ni bilo preveč ljudi. Samega Rožnika se izogibam, ker je postal prometen kot Šmarna gora, raje se sprehajam v okolici Mosteca, najpogosteje ko že pade mrak in so sprehajalci redki. Če pa je gozd še zasnežen, je to pravi balzam za dušo!«

Kam v Ljubljani greste najraje na topel napitek, kam jesti, kam na sladico in kam se zabavati?

»Glede na to, da sem precej hedonistično nastrojena, nimam 'naj' prostora in raje preizkusim tisto, kar mi je v tistem trenutku blizu ali všeč.«

Če bi morali narediti fotografijo za razglednico Ljubljane, kje bi jo naredili?

»Nekje na Ljubljanici.«

Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Ljubljane?

»V počasnih mesecih se mi zdi, da je to LJFW.shop v Centru Rog. Upam, da ne več dolgo, ker ponuja ogromno izbiro slovenskih oblikovalcev za vse priložnosti. Skoraj vse, kar vidite na modni pisti v času Ljubljanskega tedna mode, lahko najdete tudi v trgovini.«

Je Ljubljana najlepše mesto? Zakaj?

»Žal ne več. Po eni strani se duši v prometu, po drugi pa se spreminja v predrago in preveč spolirano mestece za turiste. Pogrešam več posluha za alternativo, več spontank, majhnih prireditev za dušo in manj masovk. Manj 'ne da se' in več kreative. Ne morem se znebiti občutka, da se skoraj vse, kar se v mestu dogaja, organizira le še za turistični efekt in dobiček, razmišlja se o tem, kako bo kaj videti, ne pa čutiti.«

Kaj je po vašem mnenju največji minus slovenske prestolnice?

»Vsakodnevni prometni zamaški v mestu in na obroču ter slabo organiziran mestni potniški promet. To, da sredi dneva čakaš na avtobus, ki pelje po eni najbolj povezljivih poti, tudi pol ure, je nesprejemljivo, še posebej za mesto, ki se želi znebiti avtomobilistov in se kiti z nazivom zeleno. Moj sin, ki je naštudiral vozne rede avtobusov, mi vedno svetuje, da če že moram, naj grem iz centra raje z vlakom, kot z LPP, saj bom nazaj v pisarni v štirih minutah, namesto v štiridesetih. Pogrešam tudi več bogatih zelenih krošenj. Ne le v parkih.«

Katera oblika prevoza po Ljubljani vam je najljubša?

»Ker mi delo in tempo življenja ne dovolita zamud, je nuja lasten avtomobil. Če grem zvečer na kakšno prireditev ali predstavo, pa grem pogosto z avtobusom.«

Kdo je za vas ikona Ljubljane?

»Nihče. Nisem pristaš takšnih in drugačnih malikovanj.«

Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ljubljanskih ulicah?

»Dokler me ne bo obiskal tisti nemški stric, ki skriva stvari po stanovanju, so zame vsi obrazi, ki jih srečam, še znani.« (smeh)

Vas ljudje v Ljubljani pogosto prepoznajo in ogovorijo?

»Glede na moje delo poznam res zelo veliko ljudi in če nisem prav komunikativno razpoložena, raje ne grem v mesto, ker bi se morala večkrat ustaviti se pogovarjati. Ko pa sem dobre volje, pa se lahko moji pohodi zelo zavlečejo, rada imam namreč spontane trenutke in srečanja, takrat se ustvarijo najlepši spomini.«

Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Ljubljano?

»Rojstvo sina.«