O svojih neprijetnih izkušnjah je v eni izmed slovenskih gostinskih skupin na Facebooku spregovorila lastnica lokala.
Da se gostinstvo že dlje časa sooča s številnimi izzivi, od visokih stroškov poslovanja do pomanjkanja delovne sile, ni skrivnost. A anonimna objava v skupini Gostinstvo in turizem Slovenija razkriva tudi frustracije delodajalcev, ki se pri iskanju kadra srečujejo z novimi težavami.
Avtorica zapisa, ki se je pred kratkim odločila za samostojno gostinsko pot in odprla svoj lokal, priznava, da so jo odzivi potencialnih zaposlenih močno presenetili.
»To da je v gostinstvu katastrofalno stanje vemo že vsi, ampak to kar doživljamo zadnje čase pa je že čez vsako mejo,« je zapisala.
Plača ni edino vprašanje
Po njenih besedah številni kandidati že ob prvem stiku ocenijo, da je ponujena urna postavka prenizka. Sama meni, da bi morali zaposleni najprej pokazati svojo pripravljenost in sposobnosti, saj bi se lahko plačilo kasneje tudi zvišalo.
Pri tem poudarja, da je v gostinstvu zaslužek pogosto povezan z uspešnostjo lokala in številom gostov, pomemben del prihodka pa predstavljajo tudi napitnine.
Gostje pogosto naletijo na neprijazen sprejem
Še bolj kot vprašanje plačila jo moti odnos nekaterih zaposlenih do gostov. Opozarja na primere zavijanja z očmi ob prihodu gostov, neprimerne komunikacije in pomanjkanja osnovne prijaznosti.
Kot je zapisala, se je srečala celo s situacijami, ko so gostje po daljšem čakanju na naročilo prejeli odgovor: »Sej boš dobil svojo kavo.«
Po njenem mnenju višja urna postavka sama po sebi ne prinese boljše motivacije ali prijaznejšega odnosa do dela.
Želje po prilagojenem urniku in dodatnem zaslužku
Avtorica objave izpostavlja tudi pričakovanja nekaterih kandidatov glede delovnega časa. Po njenem opažanju si nekateri želijo urnik prilagoditi tako, da lahko opravljajo še dodatno delo drugje.
Sama zagovarja stališče, da je pri organizaciji dela pa je treba upoštevati potrebe vseh zaposlenih, ne le posameznika.
V zapisu poudarja, da iskanje novih sodelavcev ni namenjeno zgolj zapolnjevanju kadrovskih vrzeli, temveč tudi razbremenitvi obstoječih zaposlenih in zagotavljanju kakovostnejše storitve.
Spominja se obdobja, ko je sama v eni izmeni pripravila tudi do 200 kav. Ob takšnem tempu, pravi, se je težko posvetiti gostom in ohranjati visoko raven storitve.
»No tukaj se zgubi kvalitetna postrežba, zato je lažje kjer je zaposlenih več,« meni.
Čistoča in urejenost nista več samoumevni?
Med težavami, ki jih opaža, izpostavlja tudi odnos do urejenosti delovnega okolja. Opozarja na umazane mize, neurejene terase, zanemarjen inventar in pomanjkanje skrbi za osnovno higieno.
Po njenem mnenju bi morala biti skrb za urejenost v gostinstvu samoumevna, saj pomembno vpliva na vtis gostov in kakovost storitve.
Ob koncu zapisa priznava, da jo je v zadnjih mesecih najbolj razočaralo spoznanje, da prijazen odnos do zaposlenih, nagrajevanje, sproščeno delovno okolje in medsebojno spoštovanje pogosto niso dovolj za dolgoročno motivacijo kadra.
»V teh parih mesecih sem pa tudi spoznala, da prijaznost in kolegialnost do delavcev, nagrajevanje, hecanje, prijazne besede ... niso nič vredne.
Pa pričakujem odgovor pa delaj sama in sama tudi delam, ampak zaradi prej omenjenih stvari bi si želela pomoč. Zapreti tudi ne moreš nekaj čez noč, to lahko predlaga samo tisti, ki ni vložil vseh svojih prihrankov, časa, truda in energije v nekaj v kar verjame,« je zapisala.
Njena objava je sprožila številne odzive in ponovno odprla razpravo o razmerah v slovenskem gostinstvu, kjer se z izzivi ne soočajo le zaposleni, temveč vse pogosteje tudi delodajalci.
