Europa Donna ob začetku rožnatega oktobra opozarja na zgodnje odkrivanje raka dojk in rodil. Napredek zdravljenja povečuje možnosti ozdravitve, precepljenost proti HPV ostaja nizka.
Odziv na vabilo na presejalni pregled, pozornost na spremembe v telesu in pravočasen obisk zdravnika lahko pomembno vplivajo na potek zdravljenja raka.
To je bilo osrednje sporočilo današnje novinarske konference Združenja Europa Donna Slovenija v Centru Rog ob izteku vijoličnega septembra, meseca osveščanja o rakih rodil, in začetku rožnatega oktobra, mednarodnega meseca osveščanja o raku dojk.
Letošnja kampanja oba meseca povezuje s sloganom »Poskrbi za svoje nepogrešljive kose«.
Skupna priložnost in dolžnost
Ženske pogosto skrbno izbirajo torbice, čevlje in druge modne dodatke, manj pozornosti pa namenjajo telesu pod oblačili, je pomen slogana pojasnila Tanja Španić, predsednica združenja Europa Donna Slovenija in predsednica evropske zveze Europa Donna.
Kampanja jih zato spodbuja, naj poskrbijo tudi zase: se odzovejo na povabila na preglede, spremljajo spremembe v telesu in počutju ter se mesečno samopregledujejo.
Europa Donna že drugo leto povezuje septembrsko in oktobrsko osveščanje. Kot je poudarila moderatorka Lucija Petavs, sta preprečevanje bolezni in zmanjševanje njenega bremena skupna priložnost in dolžnost.
Združenje pri tem vse leto sodeluje s strokovnjaki, ki so na konferenci predstavili možnosti preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja.
Spremembo je treba pokazati zdravniku
Raki rodil se kljub razmeroma majhnemu anatomskemu področju zelo razlikujejo po nastanku, znakih in zdravljenju, je pojasnil Vid Janša, specialist ginekologije in porodništva iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Mednje sodijo rak zunanjega spolovila in nožnice, rak materničnega vratu, rak endometrija oziroma telesa maternice ter rak jajčnika in jajcevoda.
Rak materničnega vratu je v Sloveniji predvsem zaradi presejanja vse redkejši. Janša je to označil za pomemben uspeh, vendar bolezen ostaja prisotna. Večinoma je povezana z okužbo s HPV, zato bi lahko s cepljenjem njeno breme še zmanjšali, cilj je tudi njeno izkoreninjenje.
Rak maternične sluznice ali rak endometrija je najpogostejši med raki rodil, z okoli 400 bolnicami na leto. Najpogostejši podtip ima razmeroma dobro prognozo, zlasti če ga odkrijejo zgodaj. Rak jajčnika in jajcevoda pa večinoma ugotovijo šele v napredovali fazi.
Pri raku zunanjega spolovila, ki se pogosteje pojavlja pri starejših ženskah, zahtevajo pregled ranica, ki se ne zaceli, vztrajajoča sprememba, pekoč občutek, občutljivost ali tvorba, ki ne izzveni.
Rak materničnega vratu lahko povzroča krvavitve, tudi po spolnih odnosih, vendar se simptomi praviloma pojavijo šele ob napredovali bolezni. Ta lahko zajame tudi sečevod in prizadene delovanje ledvic, zato je toliko pomembnejše zgodnje odkrivanje.
Krvavitev iz nožnice
Pri raku endometrija je opozorilni znak krvavitev iz nožnice, predvsem po menopavzi. Vsaka pomenopavzna krvavitev zahteva ginekološki pregled, je poudaril Janša, hkrati pa opozoril, da večinoma ne gre za raka.
Za diagnozo je lahko potreben odvzem vzorca maternične sluznice in pregled pri patologu. Pred menopavzo je ta rak redkejši, vendar so tudi takrat nepravilne krvavitve razlog za pregled.
Znaki raka jajčnika in jajcevoda so manj značilni: napihnjenost, napetost v trebuhu in bolečina v medenici. Takšne težave občasno občuti veliko ljudi in same po sebi ne pomenijo raka. Pregled pa je smiseln, če se pojavijo nenadoma, so za žensko nenavadne in vztrajajo.
Ženske z genetsko obremenjenostjo spremljajo pogosteje, vendar pri tem po Janševih besedah ne gre za pravo presejanje, saj bolezen praviloma ugotovijo, ko je že prisotna. Pri preventivnih operacijah pri posebej ogroženih ženskah lahko spremembe odkrijejo prej.
Naloga ženske ni, da sama presodi nevarnost spremembe, temveč da je ne prezre in obišče ginekologa. Redni pregledi in udeležba v programu ZORA so tudi priložnost za pogovor o drugih težavah ter njihovo obravnavo.
Cepljenje pred okužbo, odločitev brez odlašanja
Okužba s humanimi papilomavirusi je pomemben dejavnik pri razvoju šestih vrst raka, med drugim rakov rodil in spolovil, zadnjika ter ustnega dela žrela, je povedala Andrea Zorman z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poznamo približno 200 genotipov HPV, okoli 45 jih lahko okuži rodila, spolovila in druge organe.
Okužbe pogosto potekajo brez simptomov, zato se okuženi ne zaveda, da virus prenaša naprej. Prenos poteka s tesnim stikom kože in sluznic, večinoma ob spolnih stikih. Manjši delež okužb postane dolgotrajen in lahko vodi v predrakave ali rakave spremembe.
V Sloveniji je na voljo devetvalentno rekombinantno cepivo. Ne vsebuje dedne snovi virusa, temveč beljakovine, ki sprožijo imunski odziv. Zajema sedem nevarnejših genotipov, povezanih s približno 90 odstotki raka materničnega vratu in tudi drugimi raki, ter dva genotipa, ki povzročata genitalne bradavice in papilome grla.
Po raziskavah iz Velike Britanije, Švedske in Danske, ki jih je predstavila Zorman, je učinkovitost cepljenja pri preprečevanju raka materničnega vratu približno 80- do 90-odstotna.
Cepivo je označila za zelo varno: po svetu je bilo izdanih že več kot milijarda odmerkov, organizacije, ki spremljajo varnost cepiv, pa po njenih navedbah niso zaznale varnostnih zadržkov.
Cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je dostopno deklicam in dečkom v šestem razredu osnovne šole ter zamudnicam in zamudnikom do dopolnjenega 26. leta. Največji učinek ima pred izpostavljenostjo okužbi, zato je Zorman staršem svetovala, naj z odločitvijo ne odlašajo do otrokove odraslosti.
Slovenija po precepljenosti zaostaja
Med šestošolci je z drugim odmerkom cepljenih okoli 40 odstotkov deklic in nekaj manj kot 26 odstotkov dečkov. Islandija, Švedska in Norveška dosegajo približno 80- do 90-odstotno precepljenost.
Cepljenje v odrasli dobi je po besedah Zorman individualna odločitev po pogovoru z zdravnikom. Janša je dodal, da je lahko smiselno tudi pozneje, čeprav je učinkovitost manjša. Več raziskav je na voljo do približno 45. leta, za poznejšo starost jih je manj, njihove ugotovitve pa niso povsem enotne.
Možnost cepljenja po raku ali predrakavih spremembah omenjajo tudi evropske smernice ginekološke onkologije, v Sloveniji je v takšnih okoliščinah samoplačniško.
Ob tem je poudaril, da cepivo ne zdravi že nastale okužbe, predrakavih sprememb ali raka in ne more nadomestiti potrebnega posega. Prav tako zaščita ni stoodstotna. Visoka precepljenost koristi posamezniku in prebivalstvu, pri obveščanju pa je treba odkrito predstaviti tako koristi kot omejitve.
Staršem morajo biti na voljo preverjene informacije, je poudarila Zorman. Čeprav otroka v šestem razredu še doživljajo predvsem v varnem otroškem okolju, je cepljenje odločitev za njegovo prihodnje zdravje. Ob vprašanjih naj se obrnejo na zdravstvene delavce.
Okužba še ne pomeni bolezni
Na vprašanje o predrakavih spremembah je Janša pojasnil, da stik s HPV ne pomeni nujno njihovega nastanka. Z virusom se sreča večina ljudi, okužba pa praviloma ne vztraja. Tveganje je povezano predvsem z dolgotrajno okužbo, vseh razlogov za njeno vztrajanje še ne poznajo, med dejavniki tveganja pa je tudi kajenje.
Prehod od okužbe do celičnih sprememb in raka je počasen. Ob uvedbi programa ZORA se je število odkritih predrakavih sprememb povečalo, ker so jih uspešneje odkrivali. Janša je ocenil, da zaradi njih na leto opravijo približno 1200 posegov.
Spremembe nižje stopnje spremljajo s kolposkopijo, saj jih približno 60 do 80 odstotkov spontano izzveni. Ploščatocelične spremembe višje stopnje za zdaj zdravijo z izrezom z električno zanko v lokalni anesteziji, čeprav raziskave preučujejo tudi možnost opazovanja nekaterih mlajših bolnic.
Tudi manjši poseg lahko povzroči stres in pusti posledice. Zlasti ob ponavljanju lahko skrajša maternični vrat in poveča tveganje za prezgodnji porod, kar je pomembno pri mlajših ženskah, ki bodo še zanosile.
DORA: Zgodaj odkritih 80 odstotkov rakov
Državni presejalni program DORA je trenutno namenjen ženskam od 50. do 69. leta, ki jih vsaki dve leti povabijo na mamografijo. Kot je pojasnila njegova vodja Katja Kovše z Onkološkega inštituta Ljubljana, presejanje izvajajo v 19 krajih, v 16 stacionarnih centrih in treh mobilnih enotah.
Ženske prejmejo vabilo z datumom, uro in lokacijo. Če termin ali kraj ne ustreza, se lahko prenaročijo po telefonu ali elektronski pošti. Pregled je ob urejenem zdravstvenem zavarovanju v Sloveniji brezplačen in ne zahteva napotnice.
Na leto povabijo približno 140.000 žensk, opravijo okoli 110.000 mamografij in odkrijejo raka pri približno 620 ženskah. Okoli 80 odstotkov teh rakov je omejenih na dojko.
DORA je namenjena navidezno zdravim ženskam brez simptomov. Rak je mogoče z mamografijo zaznati, še preden ga ženska zatipa. Zgodnja diagnoza praviloma pomeni uspešnejše in manj obsežno zdravljenje, večjo možnost ozdravitve ter boljšo kakovost življenja.
Kakovostno organizirano presejanje lahko po predstavljenih raziskavah zmanjša umrljivost v ciljni populaciji za do 30 odstotkov, vendar je za to potrebna redna udeležba.
Izvide ženske večinoma dobijo v nekaj dneh, dodatne preiskave po potrebi opravijo že v enem tednu. Potrjeno diagnozo radiolog sporoči osebno in žensko naroči na nadaljnjo obravnavo, praviloma v enem tednu. Dodatna diagnostika in zdravljenje potekata na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Udeležba v programu je v zadnjih letih približno 78-odstotna, med najvišjimi v Evropi. DORA nadzoruje kakovost opreme in dela vseh sodelujočih strokovnjakov ter po večini kazalnikov presega cilje evropskih smernic.
Podatki registra raka po besedah Kovše kažejo večji delež zgodaj odkritih in manj napredovalih rakov. Petletno preživetje bolnic z rakom, odkritim v DORI, presega 99 odstotkov in je pomembno boljše kot pri bolnicah z diagnozo zunaj programa.
Normalen izvid mamografije pa ne pomeni, da lahko ženska prezre poznejšo spremembo. Takšno mora pokazati zdravniku, ki presodi o napotitvi v center za bolezni dojk. Pri simptomih sama mamografija ni dovolj, potrebni so klinični pregled in po presoji druge preiskave.
Strah naj ne prepreči pregleda
Rak dojk lahko več let raste brez simptomov, zato je vabilo pomembno tudi za žensko, ki se počuti zdrava, je poudarila Kovše. Med ovirami za udeležbo sta strah pred bolečino in sevanjem.
Dojko med mamografijo stisnejo za nekaj sekund. Za večino žensk je to kratkotrajno neprijetno, pri manjšem deležu pa je lahko boleče. Svoje skrbi naj pred pregledom zaupajo radiološkemu inženirju, ki lahko preiskavo do določene mere prilagodi.
Odmerek sevanja je po njenih besedah zelo nizek, primerljiv s sevanjem iz okolja v nekaj tednih, koristi presejanja pa so bistveno večje od tveganja.
Kontaktni center omogoča prenaročanje in dodatna pojasnila. Osebje namenja pozornost tudi pomirjanju žensk, saj je pri prestrašenih preiskava bolj neprijetna.
Zdravljenje ni več takšno kot pred desetletji
Za rakom dojk v Sloveniji na leto zboli približno 1500 žensk in osem do deset moških, je povedala Erika Matos, specialistka internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Presejanje ne zmanjša števila obolelih, omogoča pa zgodnejšo diagnozo.
Napredek zdravljenja je bil v zadnjih desetletjih velik. Zgodaj odkrita bolezen pomeni dobre možnosti za ozdravitev, pogosto pa tudi manj obsežen kirurški poseg in manj intenzivno sistemsko zdravljenje. Nekaterim oblikam zdravljenja se lahko pri posameznih bolnicah varno izognejo, kar zmanjša neželene učinke in dolgoročne posledice.
Rak dojk je skupina različnih bioloških podtipov. Zdravljenje prilagajajo tumorju in bolnici, pri izbiri pa lahko pomagajo molekularnogenetske analize tumorja ter genetske značilnosti bolnice. Na voljo so hormonsko zdravljenje, kemoterapija, tarčna zdravila in imunoterapija, prihajajo tudi nova zdravila.
Pri razsejani bolezni, ki jo je Matos opredelila kot še vedno neozdravljivo, nove možnosti podaljšujejo čas do napredovanja in celokupno preživetje. Diagnoza danes zato ni enaka diagnozi pred 20 ali 30 leti.
Ženske naj spremljajo zatrdline v dojki ali pazduhi, spremembe barve kože in oblike dojke, ugreznine, uvlečenje bradavice ter izcedek. Večina sprememb ni rakavih, vendar se pri novih, ki se ne spreminjajo s ciklom, ne smejo zanašati, da bodo izginile same. Ob njih naj obiščejo zdravnika in ne čakajo na naslednje vabilo v DORO.
Samopregledovanje naj opravijo enkrat na mesec, ko so dojke najmanj nabrekle. Matos je opozorila na pretirano, tudi večkrat dnevno tipanje, zlasti po zdravljenju: to lahko povzroči lokalno vnetje in dodatno okrepi strah.
Podpora bolnicam in želja po širšem presejanju
Europa Donna z DORO sodeluje od začetka in si želi razširitve programa tudi na mlajše in starejše ženske, je povedala Španić. Uspešen razvoj programa bi lahko bil zgled tudi pri izboljševanju precepljenosti proti HPV.
Sama je zbolela pred 18 leti in je prepričana, da njeno zdravljenje danes ne bi bilo povsem enako. O napredku je treba govoriti tudi zato, ker strah pred rakom ljudi odvrača od pregleda. Izrazila je tudi upanje, da bo napredek spremenil obravnavo posameznih podtipov metastatske bolezni.
Združenje že skoraj 30 let ponavlja sporočila o skrbi za zdravje. Pri tem sodeluje s strokovnjaki, odločevalci in podporniki, nekateri ga spremljajo skoraj od začetka.
Španić je opozorila, da rožnata pentlja na izdelku sama še ne zagotavlja podpore bolnicam ali raziskavam. Zato sodelovanja pregledno objavijo na spletni strani, zbrana podpora pomaga pri izvajanju programov.
