Ministrstvo za okolje in prostor sporoča, da je Direkcija Republike Slovenije za vode za izboljšanje stanja Blejskega jezera poleti leta 2020 opravila pregled in obsežno podvodno in geodetsko snemanje sistema sanacijskih naprav v jezeru. Zaradi slabšanja kakovosti jezerske vode, cvetenja jezera in vse večje onesnaženosti je bilo nujno preveriti stanje cevovodov in nateg, ki skrbijo za splakovanje in prezračenost predvsem spodnjih plasti Blejskega jezera. Opravljenih je bilo kar 90 potopov.
Pogovor o zaskrbljujočem stanju
Ob svetovnem dnevu zemlje je 21. aprila 2020 na Bledu potekal pogovor o zaskrbljujočem stanju Blejskega jezera in njegovi revitalizaciji. Na pobudo blejskega župana, Janeza Fajfarja, so se ga udeležili predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, predstavniki Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda in direktor Direkcije Republike Slovenije za vode, Roman Kramer. V skladu z dogovorom, ki je bil sklenjen na pogovoru, je Direkcija za vode za hitrejše ukrepanje in reševanje stanja jezera izvedla obsežen pregled dna Blejskega jezera.
Sistem sanacijskih naprav
Dotok Radovne predstavlja skupaj z natego Blejskega jezera učinkovit sistem za izpiranje jezera. Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera je eden izmed ključnih hidrotehničnih ukrepov za doseganje dobrega stanja vodnega telesa. Za upravljanje in vzdrževanje sistema ter odločanje o izdaji različnih mnenj, smernic, pogojev in soglasij v skladu z Zakonom o vodah, je treba poznati tako stanje objektov in naprav, kot tudi evidentirati natančno lokacijo in globino podvodnih tras cevovodov. Cevovod odvoda hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera, t. i. natega Blejskega jezera, je bil podvodno pregledan nazadnje leta 2000.
Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera obsega dovodni sistem čiste vode Radovne v Blejsko jezero in odvodni sistem hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera. V Blejsko jezero je bila že leta 1964 po cevovodu speljana čista voda iz vodotoka Radovna. Tako se je povečala naravna pretočnost, jezero pa prezračilo. Dovodni kanal priteče v jezero na severovzhodnem delu, kjer je voda Radovne usmerjena v dva kraka.
Sistem odvoda hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera je bil zgrajen leta 1981 z namenom odstranjevanja onesnaženih, z nutrienti bogatih spodnjih plasti jezerske vode – hipolimnij. Za odvod hipolimnijske vode iz vzhodne in zahodne kotanje jezera so po dnu jezera položili tri krake cevovodov, ki so iz jezera speljani v profilu iztoka vodotoka Jezernice.
Podvodno geodetsko in video snemanje
Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera opravlja pomembno funkcijo pri izboljšanju, zagotavljanju in ohranjanju kakovostnega stanja vodnega telesa Blejskega jezera. Direkcija Republike Slovenije za vode se je v letu 2020 lotila podvodnega geodetskega in video snemanja sistema sanacijskih naprav Blejskega jezera, saj si je zadala cilj, da se izvede kontrolni pregled stanja podvodnih krakov, tako dovodnih kot odvodnih, cevovodov sistema sanacije Blejskega jezera, dokumentira stanje cevovodov in izdela natančnejši pozicijski geodetski posnetek cevovodov in elaborata, ki bo služil kot informacijska podlaga za prostorsko podatkovne baze.
Glavni del pregleda in snemanja podvodnega dela sistema sanacije Blejskega jezera je bil izveden v juniju in juliju 2020. Potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled so v zahtevnih pogojih akvatorija Blejskega jezera, ob slabi vidljivosti in nizki temperaturi vode, izpeljali pregled in snemanje – opravili so preko 90 potopov in pregledali skupaj 3005,34 metrov cevovodov.
Sistem sanacije deluje
Na dovodu ni zabeleženih poškodb, ni zaznanih nepredvidenih iztokov vode, ustja cevi niso zasuta, na njih pa so vidni močni sledovi delovanja vodnega toka, kar pomeni, da voda Radovne doteka v Blejsko jezero. Na cevovodih odvoda ni zabeleženih poškodb. Evidentirano je sesanje na vtoku v cevi in na perforiranem odseku cevovodov. Sesanje izven predvidenih mest ni bilo zabeleženo. Natege Blejskega jezera torej ustrezno delujejo.
S pregledom je bilo ugotovljeno, da kljub starosti obe funkcionalni celoti sistema sanacije Blejskega jezera, tako dovodni kot odvodni del, opravljata namensko funkcijo in delujeta.
Komentarji (0)