Jan Zupan je bil del slovenske delegacije na COP v Braziliji in pravi, da je vsakih 0,1 stopinje nova katastrofa
Zeleni prehod je v zadnjih letih v politiki izgubil prostor, ker so ga v ospredju zamenjale vojne, varnost in gospodarske stiske, a je to po besedah 24-letnega Jana Zupana, študenta politologije in mladinskega delegata Mladinskega sveta Slovenije, nevarna napaka.
V pogovoru z evropskim poslancem Matjažem Nemcem je poudaril, da mora biti znanost temelj odločanja in da podnebna kriza ne čaka na boljše čase.
»Geopolitična situacija v zadnjih letih se je spremenila do te točke, kjer je zelena agenda bila postavljena na stranski tir,« je povedal Zupan.
Nemec je ob tem opozoril, da se tudi v Evropski uniji pogosto zgodi, da velike teme postanejo drugorazredne, ko se odprejo varnostna vprašanja.
»A je še tako visoko, kot je bilo pred tremi štirimi leti, ali se na račun vojn in kriz ta agenda umika iz ospredja,« se je je vprašal.
Znanost mora biti temelj, dvom je pogosto le zavlačevanje
Zupan je poudaril, da je podnebna znanost dovolj jasna, da dvom vanjo ni več stvar razprave, temveč pogosto način odlašanja z ukrepi.
»Znanost mora biti temelj vsega. Ko se sprejema zakone v Evropski uniji, vse mora temeljiti na znanosti,« je povedal.
Ob tem je dodal, da ljudje pogosto začnejo verjeti šele, ko škodo občutijo na lastni koži.
»Ljudje se začnejo zavedati, da se jih podnebne spremembe dotikajo šele takrat, ko se jih materialno dotakne,« je pojasnil mladi politik.
Nemec je poudaril, da se v trenutkih poplav ali požarov razlike med političnimi tabori zameglijo, a je račun na koncu vedno enak.
»Takrat vsi plačujemo visoko ceno, bodisi pri obnovah ali pri investicijah, ki bi morale postaviti družbo v pravo smer,« je dejal evropski poslanec.
Prehod kot priložnost, a tudi kot tveganje socialnih krivic
Zupan je zeleni prehod opisal kot možnost za širšo družbeno preobrazbo, ne samo tehnološko ali gospodarsko, a je opozoril, da ga ljudje zavračajo predvsem takrat, ko se izvaja nepravično.
»Problem zelenega prehoda je, da se ga dojema in tudi izpeljuje na način, ki lahko poglablja socialne razlike,« je povedal.
Spomnil je na panoge in skupnosti, ki so ob industrijskih prelomih ostale brez prihodnosti in to navedel kot opozorilo, kako prehoda ne izvesti.
»To je primer, kako mi ne smemo izvesti zelenega prehoda,« je dejal.
Nemec je dodal, da je prav vprašanje pravičnosti pogosto tisto, kjer se politika prvič resno spotakne.
»Skrbeti moramo, da je prehod dostopen vsem, ne samo najbogatejšim in elitam,« je poudaril evropski poslanec.
COP v Braziliji: multipolaren svet in preboji, ki jih ni bilo
Zupan je bil kot mladinski delegat del slovenske delegacije na podnebnih pogajanjih COP v Braziliji, kjer je po njegovih besedah geopolitika močno zaznamovala dinamiko v dvoranah.
»Geopolitična situacija se je zelo lepo odražala tudi v pogajalskih sobah na COP,« je povedal.
Ocenil je, da svet postaja multipolaren in da velike sile pogosto delujejo predvsem v svojem interesu, kar se pozna pri tem, kako težko je doseči ambiciozne dogovore.
»Nismo dobili nobenega bolj močnega jezika o fosilnih gorivih, da bi jih odstranili,« je opozoril.
Posebej je poudaril, da so bila pričakovanja velika tudi zaradi lokacije, saj je COP potekal v okolju, kjer je tema gozdov in deforestacije naravno v ospredju.
»Bili smo z razlogom postavljeni sredi Amazonije,« je povedal.
Amazonija pri 18 odstotkih izseka in strah pred točko brez povratka
Zupan je dejal, da je Amazonija eden najbolj jasnih primerov, kjer znanost opozarja na prag, po katerem se sistem lahko prevesi.
»Trenutno so izsekani v okolici 18 odstotkov. Če gremo čez 20, se bo ta gozd dosegal 'tipping point',« je opozoril.
Dodal je, da je prav to tisto, kar najbolj pretresa, ker niti pri tako osnovnih vprašanjih ni bilo mogoče doseči skupnega dogovora.
»Tudi na najbolj simplistični politiki, da ne bomo več izsekavali gozdov, se nismo mogli strinjati,« je povedal.
Starejši odločajo o svetu, ki ga bodo živeli mladi
Nemec je odprl generacijsko vprašanje in Zupana vprašal, kako je sedeti v dvorani med ljudmi, ki so desetletja starejši in sprejemajo odločitve za čas, ko jih več ne bo.
»Ti spremljaš odločanje o tvoji lastni usodi. Ti ljudje ne bodo več živi takrat, ti boš pa živel njihove odločitve,« je dejal Nemec.
Zupan je odgovoril, da je občutek težko opisati, a da se mu najbolj približa beseda distopija.
»Ker si tam, veš kaj je narobe, veš kaj bi bili potrebni cilji, pa vendarle se vsi sprenevedajo,« je povedal.
Mladi niso apatični, apatični so do institucionalne politike
Zupan je poudaril, da mladi niso neaktivni, temveč pogosto izgubijo zaupanje v institucionalne mehanizme, ker imajo občutek, da jih 'status quo' pušča na cedilu.
»Mladi so politično apatični do institucionalne politike, ne do družbenih razmer na splošno,« je dejal.
Dodal je, da je naloga politike najti način, kako to energijo prevesti v konkretne spremembe, preden bo prepozno.
»Če ne bi imel upanja, ne bi bil mladinski delegat,« je dejal.
Pogovor z Janom Zupanom je del serije pogovorov Evropa z Matjažem Nemcem, v kateri evropski poslanec odpira vprašanja prihodnosti Evropske unije, globalnih kriz in položaja ljudi v različnih okoljih, tudi skozi perspektivo mlajše generacije.
