Arheologi in vladna komisija za vprašanja prikritih grobišč so pred nekaj tedni zaključili izkop okostij iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu.
Končal se je obsežen izkop okostjih iz brezna pod Macesnovo gorico, kjer naj bi se šlo za največje morišče Slovencev ob koncu druge svetovne vojne.
Pobite domobrance naj bi pripeljali na rob brezna, od koder so jih nato med streljanjem pahnili v 16 metrov globoko brezno.
Za mnoge usodno streljanje in padec pa naj bi okoli 50 žrtev preživelo, vendar te nato niso našle izhoda iz jame. Nekaj redkim posameznikom, pa je pobeg le uspel.
Kostni ostanki umorjenih žrtev se trenutno nahajajo v plastičnih zabojčkih in črnih vrečah v hrambi v Kočevju, kjer čakajo na primerno mesto pokopa.
Ob tem v javnosti odmeva vprašanje: Kaj se bo zgodilo s posmrtnimi ostanki? Drugo vprašanje, ki je do zdaj ostajalo neodgovorjeno, je kraj pokopa.
Država za pokopališče določila Maribor
»Slovenska prestolnica se mora kazati kot nosilec simbolne moči naroda,« je dejal predsednik vladne komisije za vprašanja prikritih grobišč Jože Dežman glede vprašanja kraja pokopa ter s tem apeliral na Mestno občino Ljubljana, da zagotovi grobove izkopanim žrtvam.
Ljubljanski župan Zoran Janković na to odgovarja, da je država za pokop kosti pokojnih že določila in naredila grobišče v Mariboru.
Dodaja, da sicer sam ne vidi razlike, ali je za to zadolžena Ljubljana ali Maribor. »Konec koncev je Maribor drugo največje mesto in ima za to s strani države plačano pokopališče, prav samo v ta namen,« je še dejal Janković.
Na očitke, da mestna občina ni želela prevzeti pokopa umorjenih žrtev, dodaja, da je lokalna skupnost dolžna poskrbeti le za grobove svojih meščanov in meščank.
»Mi smo v zadnjih letih vložili v prenovo precejšnj pokopališč. V Ljubljani jih imamo kar osemnajst. Zdaj, če grem po vrsti, vložil smo v prenovo pokopališč: Sostro, Polje, Vič, Rudnik. Ostanejo nam še Šentvid, Stožice in Štepansko naselje,« je ob tem še dejal Janković.
Kdaj bo opravljen pokop žrtev v Mariboru, še ni znano.
