Po srečnem razpletu iskanja pogrešanega Kukija iz Križa pri Sežani se je oglasilo kinološko društvo. Opozarjajo, da je bilo v iskanje vključenih več ljudi in da se njihova različica dogodkov v nekaterih pomembnih podrobnostih razlikuje od znane zgodbe.
Najpomembnejša novica ostaja, da se je več tednov pogrešani Kuki vrnil živ. Toda po srečnem koncu so se pojavila različna pričevanja o tem, kaj se je med njegovim izginotjem dejansko dogajalo.
Oglasili so se v Kinološkem društvu Sežana, kjer pravijo, da so se v iskanje vključili že na dan izginotja. Po njihovih navedbah so njihovi psi izsledili smer Kukijevega gibanja proti robu Križa, pes pa naj bi bil še isti dan opažen v bližini pašnika s konji. O domnevnih videnjih naj bi naslednji dan poročalo še več domačinov.
V društvu poudarjajo, da so v iskanju sodelovali njihovi člani, vaščani in drugi posamezniki. Organizirali naj bi tudi več preletov z dronom, pri čemer pravijo, da so stroške drona in druge materialne stroške iskanja krili sami, deloma s pomočjo donacije.
Posebno skrb jim je predstavljalo dejstvo, da je imel Kuki na sebi halti, zaradi katerega bi bil lahko po njihovem mnenju v naravi še bolj izpostavljen nevarnostim.
Dvomijo, da je bil tri tedne v jami
Največje razhajanje se nanaša na vprašanje, kje je bil Kuki v času svojega izginotja. Kinološko društvo Sežana zavrača navedbe, da bi bil pes vse tri tedne ujet v jami. Sklicujejo se na več informacij o njegovih domnevnih videnjih na različnih lokacijah, med drugim na območju Križa in v smeri Tomaja, pozneje pa naj bi prihajale informacije tudi z drugih območij Krasa.
Ob tem je treba poudariti, da teh opažanj ni mogoče neodvisno potrditi in zato tudi ni mogoče z gotovostjo trditi, da je bil opaženi pes v vseh primerih res Kuki.
Društvo opozarja tudi na nesoglasja, ki so med iskanjem nastala glede načina dela in preverjanja informacij. Zavračajo očitke o nestrokovnem ravnanju ter poudarjajo, da so lastnikoma od začetka nudili pomoč, na terenu opravili številne ure in kilometre ter zbirali informacije o morebitnih videnjih psa.
Preberite še:
V Kinološkem društvu Sežana si zato želijo, da se ob zgodbi predstavi tudi njihov pogled ter prizna delo članov društva, njihovih psov, vaščanov Križa in drugih, ki so pomagali pri iskanju.
Kaj natančno se je s Kukijem dogajalo v tednih njegovega izginotja, ob različnih pričevanjih ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Nesporno in najpomembnejše pa ostaja, da je Kuki preživel in se srečno vrnil domov.
