Nasveti, kako ravnati po prebolelem koronavirusu.
Večina ljudi po okužbi s koronavirusom popolnoma okreva, približno deset do 20 odstotkov ljudi pa po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje občuti srednje do dolgotrajne učinke po preboleli bolezni.
To je poznano kot post covid-19 ali dolgotrajni covid.
Kakšni so simptomi post covid-19?
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je post covid-19 stanje, ki se nanaša na skupek dolgotrajnih simptomov po prebolelem covidu-19.
Njegovi najpogostejši simptomi so:
- utrujenost,
- težko dihanje,
- težave s spominom, koncentracijo in spanjem,
- vztrajen kašelj,
- bolečina v prsih,
- težave pri govoru,
- bolečine v mišicah,
- izguba vonja ali okusa,
- depresija ali anksioznost.
Omenjeni simptomi so lahko prisotni že od začetka bolezni ali pa se razvijejo po okrevanju. Sčasoma lahko izzvenijo, lahko pa se tudi ponovijo.
Stanje post covid-19 lahko močno vpliva na sposobnost opravljanja naših vsakodnevnih dejavnosti. Prizadene pa lahko tudi naše duševno zdravje in ima lahko ekonomske posledice za nas same, naše družine in družbo.
Kaj lahko naredimo sami?
Ključna usmeritev bolnikom po prebolelem covidu-19 je krepitev imunskega sistema z:
- zdravo prehrano,
- redno telesno dejavnostjo in ohranjanjem zdrave telesne mase,
- omejevanjem vnosa alkohola in
- preprečevanjem kajenja.
Za vse odrasle osebe, ki se soočajo s post covidnim stanjem, pa je priporočljiva tudi udeležba delavnic v zdravstvenovzgojnih centrih ali centrih za krepitev zdravja.
Delavnice zajemajo vsebine telesne dejavnosti, prehrane, duševnega zdravja. Tja vas lahko napoti strokovnjak iz tima družinske medicine.
Priporočljivost telesne vadbe
Po prebolelem koronavirusu je pomembna povrnitev gibalnih sposobnosti in telesne pripravljenosti s pomočjo načrtovane in prilagojene telesne vadbe.
Osebam, ki so imele težji potek bolezni, se priporočajo aerobna vadba, vadba za krepitev mišic, vadba za izboljšanje ravnotežja ter izvajanje dihalnih vaj.
Priporoča se nizko do zmerno intenzivna aerobna vadba, ki ne povzroča izčrpanosti, dva do tri krat na teden po 20 do 60 minut. Če se po vadbi ne počutite utrujeni, lahko vadbo izvajate tudi večkrat na teden.
Priporočila za vadbo za krepitev mišic, ki jo vključimo dvakrat na teden, priporočajo vključevanje velikih mišičnih skupin zgornjih in spodnjih udov.
Primerne vaje so na primer skleca z oporo na dvignjeni podlagi, vstajanje s stola ali počepi, dvig boka leže na hrbtu, dvigi na prste ter vključevanje lahkih do zmerno težkih bremen.
Aerobna vadba, ki ne povzroča izčrpanosti, prispeva k dvigu imunske funkcije, dvig aerobne zmogljivosti pa zmanjšuje resnost poteka bolezni.
Pri starejših osebah, kjer je imunski sistem oslabljen, dolgotrajna aerobna vadba zmanjšuje tveganja za virusna obolenja dihal in izboljšuje imunski odgovor.
Pomembna je tudi prehrana
Prehrana naj bo energijsko in hranilno uravnotežena s presnovnimi potrebami posameznika, velik poudarek pa naj bo na vnosu beljakovin.
Priporočljivo je, da oseba uživa hrano na dve do tri ure, kjer naj vsak obrok vključuje tudi kakovostne beljakovine, kot je meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, jajca, stročnice in tudi sadje ali zelenjavo ter prehranske vlaknine.
Prehranska dopolnila niso nadomestek za običajno prehrano, zato naj se po preboleli okužbi ne posega po nepotrebnih prehranskih dopolnilih, če ta niso priporočena na osnovi strokovnega prehranskega pregleda.
Post covid in duševno zdravje
Delavnice, ki se že izvajajo so primerne tudi za prebolevnike koronavirusa, vendar pa je potrebno izvajanje v določeni meri prilagoditi njihovim potrebam in zmožnostim sodelovanja, dati poudarke določenim temam in oziroma ali vključiti dodatne teme, ki so vezane na soočanje s posledicami prebolelega covida-19 oziroma posledicami epidemije in njenih ukrepov.
Več usmeritev o obvladovanju utrujenosti, tesnobe in anksioznosti ter spopadanju s stresnimi situacijami si lahko preberete v priročniku.
