Ukrepi za omejevanje širjenja covid-19 so lahko vplivali na nekoliko večjo pojavnost oslovskega kašlja. Med pandemijo covid-19 so bili sprejeti ukrepi za omejevanje širjenja okužbe, kar je omejilo tudi kroženje drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji.
To je lahko vplivalo na večjo pojavnost oslovskega kašlja po pandemiji, je zapisal Nacionalni inštitut za javno zdravje.
V letu 2024 so do 13. februarja prejeli 115 prijav primerov oslovskega kašlja. V letu 2023 pa je bilo skupaj prijavljenih 124 primerov, je navedel podatke Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kaj je oslovski kašelj?
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu.
Najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov.
Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.
Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno, opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo.
Zaščita po cepljenju s časom upada
Nacionalni inštitut za javno zdravje navaja, da je najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Sporočajo, da zaščita po cepljenju kot tudi preboleli bolezni, s časom upada.
Priporočajo tudi cepljenje enkrat v odrasli dobi, ki pa je zaenkrat samoplačniško.
V obvezni program cepljenja je cepljenje proti oslovskemu kašlju vključeno od leta 1959
Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja.
Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v drugem razredu osnovne šole in ob sistematskem pregledu v srednji šoli sledita poživitvena odmerka.
Po pandemiji upad precepljenosti
V pandemiji covida-19 so zabeležili upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok.
Poleg oteženega izvajanja cepljenja v pandemiji zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja je pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se pozna na precepljenosti.
Posebej ogroženi so dojenčki do šestega meseca starosti
Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, priporočajo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti.
Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se preko posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju zaščiti otroka v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem, ki se začne v starosti treh mesecev.
Starejše novice
