Spletne goljufije v Sloveniji povzročajo vse večjo finančno škodo, prevaranti pa poleg kupcev vse pogosteje ciljajo tudi na prodajalce.
Spletne goljufije v Sloveniji povzročajo vse večjo finančno škodo, prevaranti pa poleg kupcev vse pogosteje ciljajo tudi na prodajalce.
Po podatkih policije je prijavljena škoda zaradi spletnih goljufij lani dosegla 40,4 milijona evrov, število obravnavanih kibernetskih incidentov pa se je povečalo za 35 odstotkov.
Na spletnem oglasniku bolha.com opozarjajo, da postajajo prevare vse bolj prepričljive, goljufi pa za pridobivanje bančnih podatkov pogosto uporabljajo lažna sporočila in ponarejene spletne strani.
»Zanima me vaš izdelek. Plačilo sem že uredil, vi morate samo še potrditi prejem denarja.« Takšno sporočilo se lahko na prvi pogled zdi povsem običajen del spletne prodaje, vendar se za njim lahko skriva poskus goljufije. Prevaranti namreč ne ciljajo več le na ljudi, ki izdelke kupujejo, temveč tudi na tiste, ki jih prodajajo.
Na spletnem oglasniku bolha.com opozarjajo, da goljufi izkoriščajo zaupanje uporabnikov in njihovo željo po hitrem zaključku nakupa ali prodaje.
Pogosto ustvarijo vtis, da je plačilo že opravljeno in da mora prodajalec le še potrditi prejem denarja. Prav v tem koraku pa ga lahko preusmerijo na lažno spletno stran, kjer skušajo pridobiti njegove bančne podatke.
Število kibernetskih incidentov se je povečalo za 35 odstotkov
Podatki Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT kažejo, da so v letu 2025 obravnavali 6.196 kibernetskih incidentov, kar je 35 odstotkov več kot leto prej. Med njimi je bilo 1995 primerov spletnega ribarjenja oziroma phishing napadov, pri katerih skušajo storilci pridobiti gesla, podatke o bančnih karticah in druge občutljive informacije.
Po podatkih policije je skupna prijavljena škoda zaradi spletnih goljufij v letu 2025 znašala 40,4 milijona evrov, kar predstavlja 33-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024.
Na bolha.com poudarjajo, da spletne goljufije niso zgolj težava posameznih uporabnikov, temveč širši družbeni problem, pri katerem je pomembno sodelovanje spletnih platform, varnostnih institucij in javnosti.
»Goljufi izkoriščajo predvsem zaupanje in željo ljudi, da bi nakup ali prodajo opravili čim hitreje. Pogosto ustvarijo vtis, da je vse že dogovorjeno in da mora uporabnik narediti samo še zadnji korak. Prav ta pa je lahko usoden, če pomeni klik na lažno povezavo ali razkritje bančnih podatkov,« opozarja Klemen Petelin, vodja marketinga na bolha.com.
Lažni kupci prodajalcem pošiljajo povezave za prejem denarja
Ena izmed pogostih oblik prevare se začne kmalu po objavi spletnega oglasa. Prodajalca kontaktira domnevni kupec, ki se brez večjih vprašanj odloči za nakup in sporoči, da bo sam organiziral prevzem izdelka s kurirsko službo.
Nato prodajalcu pošlje povezavo do spletne strani, ki je videti kot uradna stran dostavne službe. Na njej naj bi prodajalec za prejem plačila vnesel podatke svoje bančne kartice.
V resnici gre za ponarejeno spletno stran, namenjeno pridobivanju občutljivih podatkov.
Razširjenost tovrstnih goljufij potrjujejo tudi podatki policije. Samo do avgusta 2025 je obravnavala približno 230 prijav goljufij pri spletni prodaji, pri katerih je skupna škoda presegla 230.000 evrov.
V celotnem letu 2024 je bilo takšnih prijav 70.
Na resnost posledic opozarjajo tudi pri projektu Varni na internetu. Med dokumentiranimi primeri je zgodba prodajalke otroškega vozička, ki je po vnosu podatkov na ponarejeno spletno stran ostala brez 1.500 evrov.
Pri bolha.com zato poudarjajo, da za prejem običajnega bančnega nakazila ni treba posredovati številke plačilne kartice, varnostne kode CVV oziroma CVC ali potrjevati plačil prek povezav, ki jih pošljejo neznani kupci.
Goljufi s pomočjo umetne inteligence pišejo vse bolj prepričljiva sporočila
Prepoznavanje spletnih prevar postaja vse zahtevnejše. Medtem ko so bila goljufiva sporočila nekoč pogosto prepoznavna po slovničnih napakah in nenavadnem izražanju, danes to ni več zanesljiv pokazatelj.
Umetna inteligenca namreč goljufom omogoča pripravo jezikovno pravilnih in prepričljivih sporočil. Prav tako lahko z njeno pomočjo ustvarjajo ponarejene spletne strani, ki posnemajo podobo znanih podjetij, dostavnih služb in spletnih platform.
Pogosta taktika je tudi ustvarjanje občutka nujnosti. Goljufi uporabnikom sporočajo, da morajo plačilo potrditi nemudoma, sicer bo nakup preklican ali dostava onemogočena.
»Danes se ne moremo več zanašati samo na to, da bomo goljufa prepoznali po slabi slovenščini. Prevare postajajo vse bolj dovršene, zato uporabnikom svetujemo posebno previdnost, kadar jih nekdo preusmerja na zunanje spletne strani ali zahteva podatke, ki jih za prodajo sploh ne potrebuje,« poudarja Petelin.
Komunikacijo skušajo preseliti na WhatsApp ali Viber
Eden od opozorilnih znakov je tudi zahteva domnevnega kupca, da se komunikacija nadaljuje zunaj spletnega oglasnika.
Goljufi prodajalce pogosto preusmerjajo na WhatsApp, Viber ali SMS-sporočila, kjer se lahko lažno predstavljajo kot kupci, dostavne službe ali celo uporabniška podpora bolha.com.
Na spletnem oglasniku zato uporabnikom svetujejo, naj komunikacija poteka znotraj platforme, kjer so na voljo varnostni mehanizmi za prepoznavanje sumljivih dejavnosti.
Kot pojasnjujejo, redno nadgrajujejo varnostne mehanizme, odstranjujejo sumljive oglase in sodelujejo s pristojnimi organi. Za dodatno zaščito priporočajo uporabo storitve BREZ SKRBI, pri kateri plačilo in dostava potekata znotraj platforme.
Pet znakov, da imate morda opravka s spletnim goljufom
Na bolha.com opozarjajo na pet značilnih situacij, pri katerih je potrebna posebna previdnost:
- Kupec želi nakup zaključiti takoj, ne da bi ga zanimale podrobnosti o izdelku ali njegovem stanju.
- Prejmete povezavo za prevzem denarja, na kateri morate vnesti podatke svoje bančne kartice.
- Kupec vztraja pri komunikaciji zunaj spletnega oglasnika, na primer prek WhatsAppa ali Viberja.
- Nekdo od vas zahteva gesla, varnostne kode ali podatke o kartici, čeprav jih za izvedbo nakupa oziroma prodaje ne potrebuje.
- Sogovornik vas sili v hitro odločitev in opozarja, da bo plačilo ali dostava sicer preklicana.
Če uporabnik posumi, da gre za prevaro, na bolha.com svetujejo takojšnjo prekinitev komunikacije in prijavo sumljivega uporabnika oziroma oglasa. Če je svoje bančne podatke že razkril, mora nemudoma obvestiti banko.
