Nizka pokojnina ni nujno edini mesečni prihodek, s katerim mora starejša oseba pokriti vse stroške. V letu 2026 je zato smiselno znova preveriti, ali vam pripada varstveni dodatek ali katera od drugih oblik pomoči.
Za številne upokojence je pokojnina edini reden dohodek. Ko od nje odštejejo stroške stanovanja, ogrevanja, hrane, zdravil in drugih nujnih izdatkov, lahko za vsakdan ostane zelo malo.
Prav zato obstajajo dodatne oblike pomoči, namenjene tistim, ki si z lastnimi dohodki ne morejo zagotoviti dovolj materialne varnosti.
Najpomembnejša med njimi je varstveni dodatek, ki je samostojna socialnovarstvena pravica. Namenjen je ljudem, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati.
Do 238,49 evra mesečno za samsko osebo
Od 1. aprila 2026 cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo znaša 745,92 evra. Najvišji varstveni dodatek za samsko osebo, ki živi sama, pa znaša 238,49 evra mesečno. Višina dodatka je odvisna od cenzusa in lastnega dohodka.
To pomeni, da lahko upokojenec z nizko pokojnino preveri, ali mu do navedenega cenzusa manjka del dohodka.
Če ima na primer samska oseba 700 evrov mesečnega dohodka, ji do cenzusa manjka 45,92 evra. Pri 650 evrih je razlika 95,92 evra, pri 600 evrih pa 145,92 evra. Ti izračuni so zgolj orientacijski, saj o pravici in višini pomoči odloča pristojni center za socialno delo.
Pri odločanju se namreč ne upošteva samo pokojnina. Pomembni so tudi število družinskih članov, prihranki, morebitna zagotovljena oskrba na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali drugega pravnega posla ter drugi zakonsko določeni razlogi.
Pomembna sprememba za leto 2026
Za upokojence je pomembno tudi, da so do varstvenega dodatka ob izpolnjevanju vseh pogojev lahko upravičeni prejemniki starostne, predčasne, invalidske in vdovske pokojnine ne glede na starost.
To pomeni, da starostna meja 63 let za ženske oziroma 65 let za moške za te skupine upokojencev ni več ovira.
Po novem je vlogo za varstveni dodatek treba vložiti samo enkrat. Nato se pravica, če so pogoji še izpolnjeni, podaljšuje po uradni dolžnosti s strani centrov za socialno delo. Enako velja tudi za denarno socialno pomoč ter nekatere zdravstvene pravice, če je upravičenec do njih upravičen skupaj z varstvenim dodatkom.
Kdaj pride v poštev denarna socialna pomoč?
Poleg varstvenega dodatka je pri zelo nizkih dohodkih mogoče preveriti tudi denarno socialno pomoč. Ta je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb, če dohodek na osebo ne dosega zakonsko predpisane meje in so izpolnjeni tudi drugi pogoji.
Od 1. aprila 2026 osnovni znesek minimalnega dohodka za samsko osebo znaša 507,43 evra.
Če se upokojenec znajde pred izrednim stroškom, ki ga ne more pokriti z lastnimi dohodki, lahko pride v poštev tudi izredna denarna socialna pomoč. Namenjena je kritju izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem, na primer ob materialni ogroženosti zaradi okoliščin, na katere oseba ni mogla vplivati.
Najvišji mesečni znesek izredne denarne socialne pomoči za samsko, delovno neaktivno osebo znaša 507,43 evra.
Letni in zimski dodatek
Upokojenci lahko prejmejo tudi letni dodatek, katerega višina je odvisna od višine pokojnine oziroma osnove za odmero. V letu 2026 se uživalcem pokojnin, pri katerih osnova ne presega 710 evrov, izplača letni dodatek v višini 470 evrov.
Novost predstavlja tudi zimski dodatek. Po navedbah vlade se zimski dodatek uvaja kot nova pravica, vsem upravičencem pa se bo izplačal v enakem znesku. Leta 2026 bo znašal 170 evrov.
Preverjanje se splača tudi pri pokojnini okoli 700 evrov
Ker je upravičenost odvisna od več okoliščin, ni dovolj pogledati samo višine pokojnine. Tudi upokojenec, ki prejema približno 700 evrov mesečno, lahko preveri, ali mu glede na osebni položaj pripada varstveni dodatek ali druga pravica.
Najbolj zanesljivo je, da se upravičenost preveri pri pristojnem centru za socialno delo. Tam se upoštevajo dohodki, premoženje, družinski položaj in drugi podatki, na podlagi katerih se izda odločba.
